Novice

Življenje v skupnosti – tudi v stanovanjskih soseskah – zahteva tudi upoštevanje drugih in skupnega dobra

Življenje v  stanovanjskem bloku je od nekdaj precej drugačno kot v hiši. Stanovalci živijo drug ob drugem ali drug nad drugim. V vsakem primeru preblizu. In pri sosedih je tako kot pri družinskih članih – tombola. Nikoli ne veš kaj dobiš.  Hrup pri sosedih pa je sploh problem in kategorija zase. Od nekdaj so bili glasni in manj glasni sosedje. V večstanovanjskih stavbah je treba vzeti v zakup, da bo hrup pogostejši in bolj intenziven, a to še ne pomeni, da je normalno, da so zaradi »ropotanja« sosedov večino časa, tudi ob urah počitka, izpostavljeni motečemu hrupu. V bloku sta dovolj en preglasen posameznik ali ena preglasna oz. prerazposajena družina in že gre k vragu mir in pokoj številnih sosedov.

In izgovorov, ki to ne bi smeli biti češ »saj otrokom ne moremo in ne smemo zatirati njihove radoživosti in od njih zahtevati da ne vreščijo, cepetajo, vriskajo in se derejo«, nikoli ne zmanjka.Ali ni prav naloga staršev oz. to zaradi, da otrokom na pravilen način dopovedo, da je potrebno upoštevati tudi druge in spoštovati nekatere osnovna pravila? To je osnova in srž vzgoje in zaradi tega so, poleg skrbi za otroke, starši sploh starši in ne le roditelji.

Kaj storiti, ko prijazno opominjanje ne zaleže ali zaleže le občasno? Klicati policijo? Ki lahko pride šele, ko se je hrup že polegel? Tolči po sosedovih vratih in zahtevati mir ter s tem kratiti mir še več sosedom? Poskušati vse skupaj preslišati in se delati, kot da ni nič ter pri tem tvegati, da bo razgrajanje pri sosedovih postalo nekaj normalnega in samoumevnega? Biti še bolj aroganten in nadut kot je tisti, ki moti tvoj mir? Groziti? Ustrahovati? Opravljati? Spletkariti?

Pa ne gre le za hrup. Pritožbe občanov in objave na spletnih omrežjih kažejo, da so smetenje in uničevanje zelenih površin, odlaganje kosovnih odpadkov v času, ko ni njihovega organiziranega pobiranja, ipd., v soseskah stanovanjskih blokov v občini vse bolj razširjene prakse.

Na drugi strani pa so še vedno tudi tisti, ki se trudijo, da so stopnišča in okolica stavb čista, da so zelenice urejene in na njih rastejo rože, trava pokošena in plevel izpuljen.

Zato apeliramo na vse, da tudi kar se življenja v stanovanjskih soseskah tiče, spoštujejo soljudi, skupne prostore in urejeno okolico. Razumljivo je, da vsi nimajo časa, energije in želje, da sami prispevajo k izboljševanju in polepšanju skupnega. Vsi pa imamo dolžnost, da skupno dobro vsaj ohranjamo. Prav tako kot moramo ohranjati strpne medčloveške odnose s tem, da k njim s spremembo svojih ravnanj prispevamo sami in ne s pričakovanji, da morajo drugi ob naših ravnanjih pač potrpeti. In tistim, ki vlagajo trud, čas in energijo v to, da je vsem skupaj lepše, s prijazno besedo in ustreznimi ravnanji pokažimo, da cenimo njihov trud.

Kultura je v osnovi prav to in če se imamo za narod, ki je nastal skozi kulturo, potem je prav, da se ob prihajajočem kulturnem prazniku, ne glede ali pripadamo slovenskemu narodu ali ne, zavemo, da kultura niso predvsem velike besede in umetniška dela, temveč mreža odnosov, k katero so vtkani empatija, spoštovanje, odgovornost in soodvisnost. Bolj kot z obiskom bolj ali manj mondenih in odmevnih umetniških predstav in kulturnih dogodkov ali z metri v usnje vezanih knjig na svojih policah, izkazujemo svojo kulturo v medčloveških odnosih, še zlasti v večstanovanjskih stavbah tudi v odnosih med sosedi in do sosedov.

fotografija: Aleš Šenk

Ostale novice

11. 12. 2018
Zakaj je med boljši od sladkorja?

Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.   Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo. (več …)

10. 12. 2018
Velik prispevek borovniških jamarjev k vzpostavitvi drugega najglobljega jamskega sistema v Sloveniji

Ta vikend so bili Ana MakovecMitja Mršek (Jamarski klub Borovnica) in Aleš Štrukelj – Klamfa (Jamarsko društvo Rakek, a živi v Borovnici) najbolj zaslužni za vzpostavitev pomembne povezave v breznu Hudi Vršič s Črnelskim breznom na Rombonskih podih. S povezavo smo dobili jamski sistem globine 1391 metrov, kar ga uvršča na 2. mesto v Sloveniji.

Ani, Mitji in Alešu vse čestitke za dosežek in pogum, pohvala pa tudi v imenu župana Bojana Čebele celotnemu klubu in njegovemu vodstvu.

7. 12. 2018
Ustanovna seja Občinskega sveta Občine Borovnica v novi sestavi
V sejni sobi Občine Borovnica so se 6. 12. 2018  na ustanovni seji, ki jo je vodil najstarejši med njimi, Ciril Menartsestali novo izvoljeni občinski svetniki. Po poročilu predsednice volilne komisije  Bojane Mazi je komisija za potrditev mandatov v sestav Peter Črnilogar, dr. Peter Svete in Marko Žitko, obravnavala pritožbo svetniškega kandidata Boštjana Zakrajška, sprejela njegove argumente glede neustrezne oblike poročila občinske volilne komisije, a pritožniku ni ugodila, ker za to po mnenju komisije niso bili podani vsebinski razlogi.

(več …)

5. 12. 2018
Po poteh obrambe samostojnosti Republike Slovenije

Zveza veteranov vojne za samostojno Slovenijo bo izdala zbornik »Po poteh obrambe samostojnosti Republike Slovenije«, ki bo vseboval vse lokacije pomnikov oboroženih spopadov v osamosvojitveni vojni leta 1991, označene in opisane s podatki, ki bodo omogočali samostojen obisk in hkrati veteransko pohodniško transverzalo.
V zborniku bo poleg že obstoječih pomnikov na Vrhniki tudi pomnik spominskemu bojnemu znaku Sinja Gorica 27.6.1991, ki smo ga morali še postaviti. Dogodku, ko je diverzantski vod Vrhnika iz formacije 53. Območnega štaba TO RS na mino ujel tank JLA, pripisujemo veliko pomembnost za nadaljevanje vojne na Vrhniki, morda tudi v Sloveniji.

sobota
15
December
PONTORSREČETPETSOBNED
     12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31      
današnji dan
dan z dogodkom

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!