Novice

100 letnica Univerze v Ljubljani v ponos tudi Borovničanom

Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev ljubljanske univerze je dr. Danilo Majaron, ki se je rodil v Borovnici in je 10 let po njeni ustanovitvi postal tudi njen prvi častni doktor. Ob vhodu v univerzo stoji njegov doprsni kip. Prvo predavanje na ljubljanski univerzi je bilo 3. decembra 1919, nekaj mesecev po izglasovanju Zakona o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov. To predavanje je v slovenskem jeziku in o historični gramatiki imel jezikoslovec dr. Fran Ramovš, ki je otroška leta preživljal v Borovnici.

Prebivalci naše občine se lahko torej še kako s ponosom spominjamo ustanovitve ljubljanske univerze in njenih korenin!

Ustanovitev univerze je omogočila lažji dostop do študija slovenskim študentom, ki po razpadu habsburške monarhije na avstrijskih univerzah niso smeli več študirati, z njo pa je bil izpolnjen tudi prvi pogoj za razvoj slovenske znanosti. Bila je tudi pomembno simbolno dejanje za konstituiranje slovenskega naroda kot naroda, ki se je konstituiral skozi kulturo in je od Janeza Vajkarda Valvasorja prek Žiga Zoisa, Jurija Vege , Jerneja Kopitarja,  Frana Miklošiča, Jožefa Stefana,  Friderika Pregla in Angele Piskernik  sledila in prispevala k  razvoju znanosti v Evropi še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze.

Dr. Danila Majarona (1859 – 1931) je želja po znanju vodila na Dunaj, kjer se je vpisal na slavistiko, dokončal pa pravo in leta 1888 doktoriral. Do smrti je bil odvetnik v Ljubljani, šest let tudi   deželni poslanec za Idrijo. Velike zasluge ima za ustanovitev realke v tem kraju. Predlagal je ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani in se vrsto let zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze. Novembra 1918 je bila imenovana vseučiliščna komisija, ki je z delom začela že decembra. Izvolili so ga za predsednika, tajnik pa je postal mladi slavist – tudi Borovničan – Fran Ramovš. Ob desetletnici obstoja univerze, 22. junija 1929, so dr. Danila Majarona imenovali za njenega prvega častnega doktorja.

Dr. Fran Ramovš (1890 – 1952)  je  študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je doktoriral. Postal je profesor slovenskega jezika in leta 1918 pomagal pri ustanavljanju slovenske univerze. Izbrali so ga za tajnika univerzitetne komisije, po ustanovitvi pa je bil med prvimi štirimi rednimi profesorji. 3. decembra 1919 je imel prvo predavanje na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in še danes je na ta dan njen praznik. Njegove prve besede veliko povedo: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!«

Leta 1921 je bil med ustanovitelji Znanstvenega društva za humanistične vede in njegov prvi tajnik, pet let kasneje je postal dekan Filozofske fakultete, med 1934 in 1935 pa rektor univerze. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil med njenimi prvimi rednimi člani, od leta 1950 pa do smrti njen predsednik.

Kot jezikoslovec se je ukvarjal z zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, raziskoval je slovenska narečja in med drugim pripravil Dialektološko karto slovenskega jezika (1931), Kratko zgodovino slovenskega jezika (1936), sodeloval pri dveh izdajah slovenskega pravopisa, z Milkom Kosom tudi pri novi izdaji Brižinskih spomenikov (1937). Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Leta 1950 je dobil Prešernovo nagrado za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu. Po njem se imenuje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki ga je nekaj let tudi vodil.

 

Andrej Klemenc, Simona Stražišar

.

 

 

 

 

Ostale novice

22. 7. 2021
Obnovljen odsek ceste čez Dražico

Postopna obnova ceste med Borovnico in Brezovico pri Borovnici se nadaljuje tudi letos.  Sredi julija je bil obnovljen krajši, dobrih 100 metrov dolg odsek na Dražici. Jeseni se bodo dela nadaljevala z ureditvijo križišča s cesto v Ohonico, ki bo zaradi zagotavljanja večje varnosti nivojsko dvignjeno. Prihodnje leto pa še odsek do mostu čez Prušnico. S tem bo končana prenova dela ceste, katerega vzdrževanje  je bilo zaradi vožnje po neutrjenih bankah največji porabnik občinskih sredstev, namenjenih vzdrževanju cest. Potem pa bo čas za zahtevno postopno obnovo  Zalarjeve ceste od odcepa za Pokojišče do mostu čez Borovniščico.

20. 7. 2021
MENIHOV VRT V BISTRI – NAJBOLJ DIŠEČE DOŽIVETJE TEGA POLETJA!

V sredo, 14. julija, se je v Bistri odvila otvoritev novega doživetja za družine Skrivnostna Bistra, ki obiskovalcem Bistre nudi večplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Nov produkt družinskega turizma v Bistri je slavnostno odprl župan Občine Borovnica Bojan Čebela, čigar družina ima dolgo tradicijo v hortikulturi. Župan je poudaril, kako pomembno je poslanstvo Skrivnostne Bistre, ki krepi pozitiven odnos do narave ter spodbuja k zdravemu načinu življenja in dobremu počutju. V neposredni bližini Gostilne Bistra in Tehniškega muzeja Slovenije se sedaj nahaja Menihov vrt, simbol zdravega življenja, povezanosti z naravo, samooskrbe in čudežnih moči plodov narave. Obiskovalci Skrivnostne Bistre lahko svoje doživetje nadgradijo z obiskom Tehniškega muzeja Slovenije, kjer imetnike zemljevida Menihovega vrta čaka posebno darilo oziroma si v Gostilni Bistra privoščijo zdravilni napoj ob kosilu, obogatenem z zelišči iz Menihovega vrta. Doživetje SKRIVNOSTNA BISTRA  je odprto vsak dan od torka do nedelje med 9h in 19h.

(več …)

28. 6. 2021
Koncert Lada Jakše na Košutovem vrtu ob otvoritvi razstave njegovih fotografij v galeriji Barje

Kot uvod v razstavo svojih fotografij, poimenovano “Svetlopisi”, je  v  petek, 25. 6. 2021, ob 11:00, na Košutovem vrtu, nastopil Lado Jakša, ki se kot glasbenik ki se giblje v območjih jazza in eksperimentalne glasbe. S kratkimi  avtorskimi skladbami v lastni izvedbi je predstavil vsako od fotografij, ki bodo pod imenom “Svetlopisi” na ogled v Galeriji Barje do 15. julija 2021 vsak torek in četrtek med 19.00 in 21.00. Lado Jakša na svoji poklicni in profesionalni poti združuje in povezuje štiri poklice: glasbenika (klavir, klaviature, pihala), skladatelja, umetnostnega zgodovinarja in fotografa. Ene od njegovih prepoznavnih značilnosti je tudi povezovanje likovne umetnosti in glasbe s partiturami, ki jih napiše in odigra posebej za razstavljena likovna oz. fotografska dela ter nam jih predstavi na odprtjih razstav.

 

 

28. 6. 2021
PROSLAVA OB 30. LETNICI DRŽAVNOSTI SLOVENIJE

25. 6. 2021 je pri lipi samostojnosti, na parkirišču pri vrtcu Borovnica, ob Dnevu državnosti, v počastitev 30. letnice Slovenije kot samostojen države potekala tradicionalna proslava. Na njej so sodelovali praporščaki vseh društev iz naše občine, predstavniki  Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica, nekdanji župan Andrej Ocepek, aktualni župan Bojan Čebela ter Pihalni orkester Vrhnika in Tamburaši Borovnica. Slavnostni govornik,  podpolkovnik Janez Čerin, je  izpostavil izreden psihološki kot tudi vojaško-oskrbni pomen, ki ga je imela v vojni za Slovenijo osvojitev velikega skladišča orožja JLA v  Podstrmcu, pri čemer je poudaril pomen tega, da pri tem ni bilo žrtev in oporekal trditvam, da je količina zajetega orožja presegala količino vsega orožja, ki so ga med II. svetovno vojno zasegli partizani. Opozoril je tudi na to, da ne smemo ne levim ne desnim političnim elitam dovoliti, da si prilastijo državo, ki smo jo demokratično gradili in jo osamosvojili s prizadevanji velike večine vseh prebivalcev. Tradicionalno simbolno veteransko daritveno dejanje sta izvedla Jožef Molk in Darko Ogrin. Župan Bojan Čebela pa je v uvodu svojega govora vse prisotne pozval, da se z minuto molka oddolžijo spominu na velikega domoljuba in človeka, ki je ogromno svoje energije in prostega časa posvetil razvoju domačega kraja,  v času epidemije preminulega Frančiška Marjana Drašlerja – Žogra.

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!