Novice

100 letnica Univerze v Ljubljani v ponos tudi Borovničanom

Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev ljubljanske univerze je dr. Danilo Majaron, ki se je rodil v Borovnici in je 10 let po njeni ustanovitvi postal tudi njen prvi častni doktor. Ob vhodu v univerzo stoji njegov doprsni kip. Prvo predavanje na ljubljanski univerzi je bilo 3. decembra 1919, nekaj mesecev po izglasovanju Zakona o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov. To predavanje je v slovenskem jeziku in o historični gramatiki imel jezikoslovec dr. Fran Ramovš, ki je otroška leta preživljal v Borovnici.

Prebivalci naše občine se lahko torej še kako s ponosom spominjamo ustanovitve ljubljanske univerze in njenih korenin!

Ustanovitev univerze je omogočila lažji dostop do študija slovenskim študentom, ki po razpadu habsburške monarhije na avstrijskih univerzah niso smeli več študirati, z njo pa je bil izpolnjen tudi prvi pogoj za razvoj slovenske znanosti. Bila je tudi pomembno simbolno dejanje za konstituiranje slovenskega naroda kot naroda, ki se je konstituiral skozi kulturo in je od Janeza Vajkarda Valvasorja prek Žiga Zoisa, Jurija Vege , Jerneja Kopitarja,  Frana Miklošiča, Jožefa Stefana,  Friderika Pregla in Angele Piskernik  sledila in prispevala k  razvoju znanosti v Evropi še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze.

Dr. Danila Majarona (1859 – 1931) je želja po znanju vodila na Dunaj, kjer se je vpisal na slavistiko, dokončal pa pravo in leta 1888 doktoriral. Do smrti je bil odvetnik v Ljubljani, šest let tudi   deželni poslanec za Idrijo. Velike zasluge ima za ustanovitev realke v tem kraju. Predlagal je ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani in se vrsto let zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze. Novembra 1918 je bila imenovana vseučiliščna komisija, ki je z delom začela že decembra. Izvolili so ga za predsednika, tajnik pa je postal mladi slavist – tudi Borovničan – Fran Ramovš. Ob desetletnici obstoja univerze, 22. junija 1929, so dr. Danila Majarona imenovali za njenega prvega častnega doktorja.

Dr. Fran Ramovš (1890 – 1952)  je  študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je doktoriral. Postal je profesor slovenskega jezika in leta 1918 pomagal pri ustanavljanju slovenske univerze. Izbrali so ga za tajnika univerzitetne komisije, po ustanovitvi pa je bil med prvimi štirimi rednimi profesorji. 3. decembra 1919 je imel prvo predavanje na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in še danes je na ta dan njen praznik. Njegove prve besede veliko povedo: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!«

Leta 1921 je bil med ustanovitelji Znanstvenega društva za humanistične vede in njegov prvi tajnik, pet let kasneje je postal dekan Filozofske fakultete, med 1934 in 1935 pa rektor univerze. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil med njenimi prvimi rednimi člani, od leta 1950 pa do smrti njen predsednik.

Kot jezikoslovec se je ukvarjal z zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, raziskoval je slovenska narečja in med drugim pripravil Dialektološko karto slovenskega jezika (1931), Kratko zgodovino slovenskega jezika (1936), sodeloval pri dveh izdajah slovenskega pravopisa, z Milkom Kosom tudi pri novi izdaji Brižinskih spomenikov (1937). Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Leta 1950 je dobil Prešernovo nagrado za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu. Po njem se imenuje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki ga je nekaj let tudi vodil.

 

Andrej Klemenc, Simona Stražišar

.

 

 

 

 

Ostale novice

11. 2. 2020
ŽUPNIJSKA KARITAS BOROVNICA V BESEDAH IN ŠTEVILKAH V LETU 2019

Dodobra smo že zakorakali v novo leto, pa mislim, je še vedno čas, da napišem kratko poročilo delovanja Župnijske Karitas  Borovnica v preteklem letu. ŽK Borovnica ima svoje prostore na Paplerjevi ulici 23, v zgradbi nasproti občine Borovnica. Dežurstvo imamo organizirano 1x mesečno, vsak prvi torek. Razpored dežurstev je razviden na vhodnih vratih prostora Karitasa.Mesečno delimo pakete s hrano in higienskimi pripomočki. Do tega paketa so upravičeni vsi, ki z zahtevanimi dokazili o prejemanju denarnih prejemkov ( potrdilo o denarni socialni pomoči, plačilna lista, otroški dodatek, invalidnina , odrezek od pokojnine, potrdilo o brezposelnosti….) ne presegajo denarnega cenzusa, ki ga določa Škofijska Karitas Ljubljana. Ne glede na denarne prejemke, pa lahko vsakdo, ki pride v času dežurstva, dobi po zmožnostih oblačila, obutev, posteljnino, gospodinjske pripomočke, igrače, otroško opremo.

(več …)

14. 1. 2020
NEUSTREZNO ODLAGANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH DRAGO STANE OBČINO, LAHKO PA TUDI VAS OSEBNO!

Kljub številnim opozorilom se nadaljuje praksa neustreznega odlaganja odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke in/ali neustreznega odlaganja odpadkov ob zabojnikih na ekoloških otokih. To stane nas vse skupaj oz. občino na mesec okoli 1.000 evrov!  Ponovimo še enkrat – ekološki otoki so namenjeni za zbiranje steklene, papirnate in plastične oz. kovinske embalaže. Na ekoloških otokih ne puščajte ničesar drugega! Prineseno razstavite, zložite, razrežite, strgajte in/ali stisnite na primerno velikost in nato odložite v zabojnike, v odprtine, namenjene za določeno vrsto frakcij. Medobčinska inšpekcijska služba lahko na posameznika, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju u odpadki v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika (Ur. list RS, št. 100/13) kaznuje za prekršek z globo 400 €!

(več …)

20. 12. 2019
Na 8. redni seji Občinskega sveta sprejet proračun občine za leto 2020
8. redna seja Občinskega sveta Občine Borovnica je bila v ČETRTEK, 19. 12. 2019. Njeni najpomembnejši rezultati so:
 
1. Sprejem Odloka o Nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Borovnica.
2. Sprejem Odloka o Podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Borovnica.
3. Potrditev ekonomske cene programov v vrtcu Borovnica od 1. 1. 2020.
4. Imenovanje članov vaških odborov  Brezovica-Dražica-Niževec, Ohonica-Pristava-Lašče ter Zabočevo.
5. Sprejetje Odloka o proračunu Občine Borovnica 2020 (z amandmajem glede priprave prostorskih načrtov za širitev vrtca ter omejitvijo porabe sredstev za projekte, ki so sofinancirani iz drugih virov, dokler ta sredstva niso pridobljena, z izjemo porabe sredstev za pripravo projektne dokumentacije).
6. Sprejetje Pravilnika in meril za sofinanciranje letnega programa kulture v občini Borovnica.
7. Potrditev programa dela Občinskega sveta in plana dela Nadzornega odbora Občine Borovnica.
 
Podrobno poročilo o seji bo objavljeno v naslednji številki Našega časopisa.
16. 12. 2019
Srebrno regijsko priznanje ŽPZ Tonja

Ženski pevski zbor Tonja iz Borovnice, pod vodstvom zborovodkinje Eve Mori, na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Osrednje Slovenije, dosegel srebrno priznanje. Tekmovanje je potekalo 30. novembra 2019, v Kulturnem centru Kočevje, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tekmovanje je spremljala tričlanska žirija. Iskrene čestitke. ŽPZ Tonja je že v letu 2013, pod vostvom zborovodje Jake Jerina, prejel srebrno priznanje na Regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani.

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!