Novice

100 letnica Univerze v Ljubljani v ponos tudi Borovničanom

Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev ljubljanske univerze je dr. Danilo Majaron, ki se je rodil v Borovnici in je 10 let po njeni ustanovitvi postal tudi njen prvi častni doktor. Ob vhodu v univerzo stoji njegov doprsni kip. Prvo predavanje na ljubljanski univerzi je bilo 3. decembra 1919, nekaj mesecev po izglasovanju Zakona o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov. To predavanje je v slovenskem jeziku in o historični gramatiki imel jezikoslovec dr. Fran Ramovš, ki je otroška leta preživljal v Borovnici.

Prebivalci naše občine se lahko torej še kako s ponosom spominjamo ustanovitve ljubljanske univerze in njenih korenin!

Ustanovitev univerze je omogočila lažji dostop do študija slovenskim študentom, ki po razpadu habsburške monarhije na avstrijskih univerzah niso smeli več študirati, z njo pa je bil izpolnjen tudi prvi pogoj za razvoj slovenske znanosti. Bila je tudi pomembno simbolno dejanje za konstituiranje slovenskega naroda kot naroda, ki se je konstituiral skozi kulturo in je od Janeza Vajkarda Valvasorja prek Žiga Zoisa, Jurija Vege , Jerneja Kopitarja,  Frana Miklošiča, Jožefa Stefana,  Friderika Pregla in Angele Piskernik  sledila in prispevala k  razvoju znanosti v Evropi še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze.

Dr. Danila Majarona (1859 – 1931) je želja po znanju vodila na Dunaj, kjer se je vpisal na slavistiko, dokončal pa pravo in leta 1888 doktoriral. Do smrti je bil odvetnik v Ljubljani, šest let tudi   deželni poslanec za Idrijo. Velike zasluge ima za ustanovitev realke v tem kraju. Predlagal je ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani in se vrsto let zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze. Novembra 1918 je bila imenovana vseučiliščna komisija, ki je z delom začela že decembra. Izvolili so ga za predsednika, tajnik pa je postal mladi slavist – tudi Borovničan – Fran Ramovš. Ob desetletnici obstoja univerze, 22. junija 1929, so dr. Danila Majarona imenovali za njenega prvega častnega doktorja.

Dr. Fran Ramovš (1890 – 1952)  je  študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je doktoriral. Postal je profesor slovenskega jezika in leta 1918 pomagal pri ustanavljanju slovenske univerze. Izbrali so ga za tajnika univerzitetne komisije, po ustanovitvi pa je bil med prvimi štirimi rednimi profesorji. 3. decembra 1919 je imel prvo predavanje na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in še danes je na ta dan njen praznik. Njegove prve besede veliko povedo: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!«

Leta 1921 je bil med ustanovitelji Znanstvenega društva za humanistične vede in njegov prvi tajnik, pet let kasneje je postal dekan Filozofske fakultete, med 1934 in 1935 pa rektor univerze. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil med njenimi prvimi rednimi člani, od leta 1950 pa do smrti njen predsednik.

Kot jezikoslovec se je ukvarjal z zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, raziskoval je slovenska narečja in med drugim pripravil Dialektološko karto slovenskega jezika (1931), Kratko zgodovino slovenskega jezika (1936), sodeloval pri dveh izdajah slovenskega pravopisa, z Milkom Kosom tudi pri novi izdaji Brižinskih spomenikov (1937). Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Leta 1950 je dobil Prešernovo nagrado za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu. Po njem se imenuje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki ga je nekaj let tudi vodil.

 

Andrej Klemenc, Simona Stražišar

.

 

 

 

 

Ostale novice

1. 4. 2020
Praktični napotki za razkuževanje večstanovanjskih stavb  

Urad RS za kemikalije in Nacionalni inštitut za javno zdravje v zvezi z odlokom o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb podajata nekaj praktičnih napotkov lastnikom, upravnikom in izvajalcem čiščenja/dezinfekcije. Za dezinfekcijo površin je v RS registriranih veliko biocidnih proizvodov, vendar pa niso vsi primerni za tako uporabo, niti vsi ne učinkujejo proti virusom. Pred nakupom tovrstnih proizvodov priporočamo, da preverite namen/učinek  teh sredstev na etiketi ali na navodilu za uporabo. Za splošno uporabo so za dezinfekcijo površin primerni proizvodi, ki vsebujejo več kot 70 % etanola ali natrijev hipoklorit (Varekina, Arekina).

(več …)

23. 3. 2020
Natečaj Panjske končnice riše vsa Slovenija

Izbruh korona virusa in posledično zaprtje šol je vplival tudi na normalo izvajanje učnega programa ter na izvedbo ostalih dogodkov in javnega druženja. Na Čebelarski zvezi Slovenije so se zato odločili, da razpišejo natečaj z naslovom Panjske končnice riše vsa Slovenija. S tem želijo vsem,  ki so trenutno doma, omogočiti, da spoznajo našo kulturno dediščino, kar risanje panjskih končnic zagotovo je. Preko tega bodo vsi spoznavali pomen čebel, čebeljih pridelkov, opraševanja ter pridelave hrane v domačem okolju. Priporočljivo je, da po koncu epidemije COVID 19  poslikane panjske končnice poklonite čebelarju, pri katerem kupujete čebelje pridelke, naj bližnjemu čebelarju ali drugemu pridelovalcu hrane in se s tem njemu in čebelam simbolično zahvalite za lokalno pridelano hrano, ki je na naših mizah. Več o natečaju najdete v prilogi. Naj medi!

2. 3. 2020
Redna vaja vseh gasilskih društev občine Borovnica za primer nesreče v podjetju Fenolit d. o. o.

V torek, 25.02.2020, popoldan, nekaj minut čez peto uro, so se v podjetje Fenolit d.d., kjer so že bili v akciji gasilci prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Fenolit, pripeljala še gasilska vozila z gasilci PGD Breg-Pako, PGD Brezovica pri Borovnici in PGD Borovnica. Slednja so dobila poziv o požaru in ponesrečencu v obratu smol. Na srečo je šlo le za redno letno vajo vseh gasilskih društev občine Borovnica. Najprej so na prizorišče prišli gasilci PIGD Fenolit, ki so takoj začeli z gašenjem s peno. Po nekaj minutah so prišle okrepitve iz PGD Borovnica, ki so poleg pomoči pri gašenju nudile tudi prvo pomoč ponesrečeni osebi z zlomom noge. Bolničarji PGD Borovnica so ponesrečeni osebi uspešno imobilizirali nogo, poškodovanca zavarovali pred zunanjimi vplivi in mu nudili psihološko podporo. Gasilci PGD Breg – Pako in PGD Brezovica pri Borovnici so s hlajenjem okoliških objektov poskrbeli, da se požar ne bi razširil.

(več …)

11. 2. 2020
ŽUPNIJSKA KARITAS BOROVNICA V BESEDAH IN ŠTEVILKAH V LETU 2019

Dodobra smo že zakorakali v novo leto, pa mislim, je še vedno čas, da napišem kratko poročilo delovanja Župnijske Karitas  Borovnica v preteklem letu. ŽK Borovnica ima svoje prostore na Paplerjevi ulici 23, v zgradbi nasproti občine Borovnica. Dežurstvo imamo organizirano 1x mesečno, vsak prvi torek. Razpored dežurstev je razviden na vhodnih vratih prostora Karitasa.Mesečno delimo pakete s hrano in higienskimi pripomočki. Do tega paketa so upravičeni vsi, ki z zahtevanimi dokazili o prejemanju denarnih prejemkov ( potrdilo o denarni socialni pomoči, plačilna lista, otroški dodatek, invalidnina , odrezek od pokojnine, potrdilo o brezposelnosti….) ne presegajo denarnega cenzusa, ki ga določa Škofijska Karitas Ljubljana. Ne glede na denarne prejemke, pa lahko vsakdo, ki pride v času dežurstva, dobi po zmožnostih oblačila, obutev, posteljnino, gospodinjske pripomočke, igrače, otroško opremo.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!