Z medgeneracijsko solidarnostjo do spodobne mobilnosti starejših
Tisti starejši občani, ki nimajo (več) vozniškega izpita in/ali avta, so za nujne prevoze po nakupih, obisk zdravnika ali upravne enote na Vrhniki ipd. zelo odvisni od prevozov, ki jim jih nudijo sorodniki in/ali sosedje. Občina je sicer zagotovila, da se lahko na Vrhniko enkrat na teden odpeljejo tudi z avtobusom, toda številnim to ne zadošča. Njihovi najbližji pa jim zaradi vedno bolj fleksibilnh delovnih obveznosti in številnih opravkov tudi vedno težje ustrežejo. Sopotniki-zavod za medgeneracijsko solidarnost ponuja nov način reševanja tega vedno bolj perečega problema. Mladi iz Zavoda Sopotniki so v Obalno-kraški regiji organizirali prav poseben prevoza na klic . Tako so ubili dve muhi na en mah – na demografsko ogroženih območjih brez javnega prevoza so starejšim omogočili dostojanstveno mobilnost po vsakodnevnih opravkih, iz apatičnosti pa so zbudili številne mlade, ki kot prostovoljci opravljajo družbeno koristno delo s tem, da prevažajo svoje starejše sokrajane.
Ko je padel v vodo dogovor z zastopnikom ene od znanih avtomobilskih znamk in so se obrisali pod nosom za brezplačno oz. sponzorsko uporabo avtomobila, so segli v svoje žepe in avto kupili sami. Na občini Divača pa imajo preko javnih del zaposleno osebo, ki sprejema klice starejših občanov ter organizira prevoze in njihovo logistiko. Pravijo, da so poplačeni že s hvaležnim pogledom, stiskom roke in kakšno življensko “štorijo” iz starih časov, velikokrat pa kdo od potnikov primakne tudi kaj domačega ali nekaj evrov napitnine.
Če se tudi pri nas najde skupina mladih, ki bi želela na podoben način pomagati starejšim ter graditi medgeneracijsko solidarnost in dialog, jih bomo pri tem seveda po svojih močeh podprli in jim nudili pomoč. Zainteresirani lahko pokličejo na tel.: 041 222 783 (Andrej) ali pošljejo e-dopis na: andrej.klemenc@borovnica.si.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
