Novice

DEKD in TKD 2017 v občini Borovnica v znamenju odnosa med vodo in železnico na Ljubljanskem barju

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2017 smo v občini Borovnica, v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca in HUD Karel Barjanski izvedli predavanje o vodi in železnici na Ljubljanskem barju ter ogled ostankov “vodovodne” železniške tehniške dediščine. Geslo, pod katerim so letos potekali DEKD in TKD je namreč bilo “Voda – od mita do arhitekture”. Pri nas smo to temo obravnavali skozi prizmo tihe, a uničujoče moči vode, ki je dejansko uničila kar se gradbenih in arhitekturnih vidikov tiče največjim rimskim akvaduktom podoben Borovniški viadukt ter skozi odvisnost prvotne parne železniške vleke in njen doprinos do izgradnje prvih vodovodov tudi na območju naše občine.

V četrtek, 28. 9. 2017 je v svojem predavanju o nastanku Ljubljanskega barja oz. preobrazbi nekoč plitkega jezera in močvirja v barje in kulturno krajino, kot jo poznamo danes, na še vedno napačen, tehnicističen pogled na vodo opozoril direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje g. Andrej Kastelic. Nazorno je pojasnil paradoks, da se prav zaradi nadaljnjega izsuševanja Ljubljanskega barja poplavna ogroženost na njem povečuje, obenem pa je opozoril tudi na to, da zaradi vse bolj množičnega in neusmerjenega obiska na eni ter neustreznih kmetijskih praks na drugi strani to biotsko izredno raznoliko območje vse bolj izgublja svojo pestrost ter obljudenost s prosto živečimi živalskimi vrstami. V nadaljevanju je višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica g. Andrej Klemenc na kratko predstavil gradnjo železniške proge čez Ljubljansko barje in izgradnjo in propad Borovniškega viadukta, pri čemer je opozoril da je bila kombinacija osuševanja barja in neustreznega vzdrževanja vrhnjega usloja viadukta tista, ki je zaradi znižanja ravni vode pod raven hrastovih pilotov, na katerih je viadukt temeljil ter pronicanja vode v nosilne strukture viadukta od zgoraj tista, ki je povzročila tako hude poškodbe, da je postopna razstrelitev viadukta med in po 2. svetovni vojni pravzaprav zgolj prikrila uničenje, ki ga je skozi dolga desetletja povzročila tiha moč vode.

V soboto, 30. 9. 2017, pa se je dopoldan četica okoli tridesetih odraslih in otrok pod vodstvom nekdanjega strojevodje in strokovnega sodelavca Muzeja slovenskih železnic g. Boga Trohe odpravila na dveurni vodeni ogled. Od edinega preostalega stebra nekdaj mogočnega Borovniškega viadukta so se povzpeli na razgledno točko pri Z. peti nekdanjega viadukta, od tod pa mimo stare železniške postaje ter območja, na katerim sta včasih stali kurilnica in obračališče za parne lokomotive do ostankov nekdanjega sistema za napajanje parnih lokomotiv in kanala za njihovo čiščenje. Od tam so se skozi gozd podali pod Jelenov oz. Dolinski viadukt, zgrajen pred 160. leti skupaj z Borovniškim viaduktom, ki kljub častitljivi starosti in veliko težjim vlakom še danes služi svojemu namenu in je največji kamnito-opečni železniški most oz. viadukt v Sloveniji. S tem tudi dokazuje, da lahko ob ustrezni zaščiti, ki jo nudi voda ter vzdrževanju, ki vodi preprečuje, da bi povzročila strukturne poškodbe, tudi objekti, ki temeljijo še na antični gradbeni zasnovi in tehnologijah gradnje, še danes služijo svojemu namenu.

Ostale novice

1. 7. 2022
PONOVNO RAZSTAVLJEN OSTANEK LETALSKE BOMBE IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE
V parku pri stebru Borovniškega viadukta smo ponovno postavili ostanek ene od več tisoč letalskih bomb, ki so jih med II. svetovno vojno oz. med avgustom 1944 in koncem tega leta na Borovnico odvrgla letala ameriških in britanskih zračnih sil. Cilj je bil seveda Borovniški viadukt, saj bi njegovo uničenje močno otežilo oskrbo nacističnega vojaškega stroja v Italiji. Zaradi hribovite konfiguracije terena ter močne protiletalske obrambe pa je bilo cilj težko zadeti, tako da so skoraj vse bombe cilj zgrešile, pri tem pa porušile ne le zgradbe v neposredni bližini viadukta, temveč večji del Borovnice. Zaradi bombardiranja je življenje izgubilo 12 domačinov, številni pa so morali zapustiti svoje porušene domačije. Po ocenah je na Borovnico med II. svetovno vojno padla okoli tretjina vseh bomb, ki so bile odvržene na slovensko ozemlje.

(več …)

24. 6. 2022
Osmošolci spoznavali osnove parnega pogona in zgodovine Južne železnice

V četrtek, 23. 6. 2022, so  okviru tehniškega dne, osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica spoznavali osnove parnega pogona vlakov in zgodovine Južne železnice. Član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski,  upokojeni strojevodja in sodelavec Muzeja slovenskih železnic Ljubljana Bogo Troha je  učencem ob risanju na tablo razložil delovanje parne lokomotive. Tak način  predstavitve je  zelo pritegnil učence, ki so postavili tudi precej vprašanj. Vodja projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viaduktaAndrej Klemenc, prav tako član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, pa je učencem  ob ogledu tematskega parka predstavil zgodovinski kontekst in pomen gradnje Južne železnice, dilema glede trasiranja proge ter samo gradnjo Borovniškega viadukta. (več …)

9. 6. 2022
Uradna primopredaja županskih poslov

V sredo, 8. 6. 2022, je pred začetkom 19. redne seje Občinskega sveta Občine Borovnica,  zdaj že nekdanji župan Bojan Čebela, ki je dne 2. 6. 2022 podal odstopno izjavo,  uradno predal posle podžupanu Petru Črnilogarju, ki bo funkcijo župana opravljal do rednih županskih volitev, ki bodo predvidoma v začetku letošnjega novembra. Pred samo sejo pa se je nekdanji župan še prisrčno poslovil od občinskih svetnikov in se jim zahvalil za sodelovanje. Svetniki so mu izrekli priznanje za opravljeno delo in mu z upanjem, da bo kot poslanec Državnega zbora RS lahko kaj dobrega storil tudi za svojo občino, zaželeli uspešno delo na novi funkciji.

20. 5. 2022
20 MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL IN OBLETNICA ROJSTVA ANTONA JANŠE
20. maj je bil prav na pobudo slovenskih čebelarjev 17. novembra 2017 s strani Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejet razglašen za Svetovni dan čebel. Letos je svetovni praznik čebel posvečen raznolikosti čebelarskih praks na svetu ter predvsem raznolikosti čebel. Pri tem pa strokovnjaki za opraševanje opozarjajo, da pri vlogi čebel kot opraševalk ne smemo pozabiti na divje čebele, prav tako pa ne tudi na pomemben prispevek čmrljev, nekaterih vrst muh in drugih insektov. Uporaba insekticidov in herbicidov v kmetijstvu, izsuševanje mokrišč, spremembe rabe tal, prav tako pa tudi promet in pogosta košnja travnikov so največje grožnje za preživetje opraševalcev, ki imajo tako pomembno vlogo zlasti pri pridelavi sadja, seveda pa tudi medu.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!