Novice

DEKD in TKD 2017 v občini Borovnica v znamenju odnosa med vodo in železnico na Ljubljanskem barju

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2017 smo v občini Borovnica, v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca in HUD Karel Barjanski izvedli predavanje o vodi in železnici na Ljubljanskem barju ter ogled ostankov “vodovodne” železniške tehniške dediščine. Geslo, pod katerim so letos potekali DEKD in TKD je namreč bilo “Voda – od mita do arhitekture”. Pri nas smo to temo obravnavali skozi prizmo tihe, a uničujoče moči vode, ki je dejansko uničila kar se gradbenih in arhitekturnih vidikov tiče največjim rimskim akvaduktom podoben Borovniški viadukt ter skozi odvisnost prvotne parne železniške vleke in njen doprinos do izgradnje prvih vodovodov tudi na območju naše občine.

V četrtek, 28. 9. 2017 je v svojem predavanju o nastanku Ljubljanskega barja oz. preobrazbi nekoč plitkega jezera in močvirja v barje in kulturno krajino, kot jo poznamo danes, na še vedno napačen, tehnicističen pogled na vodo opozoril direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje g. Andrej Kastelic. Nazorno je pojasnil paradoks, da se prav zaradi nadaljnjega izsuševanja Ljubljanskega barja poplavna ogroženost na njem povečuje, obenem pa je opozoril tudi na to, da zaradi vse bolj množičnega in neusmerjenega obiska na eni ter neustreznih kmetijskih praks na drugi strani to biotsko izredno raznoliko območje vse bolj izgublja svojo pestrost ter obljudenost s prosto živečimi živalskimi vrstami. V nadaljevanju je višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica g. Andrej Klemenc na kratko predstavil gradnjo železniške proge čez Ljubljansko barje in izgradnjo in propad Borovniškega viadukta, pri čemer je opozoril da je bila kombinacija osuševanja barja in neustreznega vzdrževanja vrhnjega usloja viadukta tista, ki je zaradi znižanja ravni vode pod raven hrastovih pilotov, na katerih je viadukt temeljil ter pronicanja vode v nosilne strukture viadukta od zgoraj tista, ki je povzročila tako hude poškodbe, da je postopna razstrelitev viadukta med in po 2. svetovni vojni pravzaprav zgolj prikrila uničenje, ki ga je skozi dolga desetletja povzročila tiha moč vode.

V soboto, 30. 9. 2017, pa se je dopoldan četica okoli tridesetih odraslih in otrok pod vodstvom nekdanjega strojevodje in strokovnega sodelavca Muzeja slovenskih železnic g. Boga Trohe odpravila na dveurni vodeni ogled. Od edinega preostalega stebra nekdaj mogočnega Borovniškega viadukta so se povzpeli na razgledno točko pri Z. peti nekdanjega viadukta, od tod pa mimo stare železniške postaje ter območja, na katerim sta včasih stali kurilnica in obračališče za parne lokomotive do ostankov nekdanjega sistema za napajanje parnih lokomotiv in kanala za njihovo čiščenje. Od tam so se skozi gozd podali pod Jelenov oz. Dolinski viadukt, zgrajen pred 160. leti skupaj z Borovniškim viaduktom, ki kljub častitljivi starosti in veliko težjim vlakom še danes služi svojemu namenu in je največji kamnito-opečni železniški most oz. viadukt v Sloveniji. S tem tudi dokazuje, da lahko ob ustrezni zaščiti, ki jo nudi voda ter vzdrževanju, ki vodi preprečuje, da bi povzročila strukturne poškodbe, tudi objekti, ki temeljijo še na antični gradbeni zasnovi in tehnologijah gradnje, še danes služijo svojemu namenu.

Ostale novice

15. 6. 2021
TUDI UDELEŽENCI KOLESARSKEGA MARATONA BARJANKA-HERVIS 2021 UŽIVALI V ENKRATNEM RAZGLEDU S PAŠKEGA MOSTU

Letos je v okviru najbolj množične kolesarske prireditve daleč naokoli – Maratona Franja – svojo četrto ponovitev doživel kolesarski maraton Barjanka. Njegov pobudnik je direktor Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janez Kastelic, ki je tudi na način želel medije in širšo javnost opozoriti na enkratno kulturno krajino južno od slovenske prestolnice, bogato tako s kulturno-etnološko in etnografsko dediščino kot tudi z biotsko pestrostjo in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ljubljansko barje je zaradi svoje ravninske lege kot nalašč za nekoliko bolj ležerno kolesarjenje oz. kolesarjenje po meri tistih, ki večine prostega časa ne preživijo za to, da bi bili v »hudi« kolesarski kondiciji. Kljub temu, da epidemije COVDI-19 v času izvedbe maratona še ni bila za nami, se je tudi letošnje Barjanke udeležilo več kot 400 kolesarjev in kolesark, različnih starosti in na različnih vrstah koles. S tem se je ponovno potrdilo, da tudi takšna sodi v sklop Maratona Franja, ki omogoča kolesarske izzive vsem. Od tistih, ki so se komaj skobacali na kolesa oz. poganjavčke prek mladih in nekoliko starejših družin do tistih, ki so se še včeraj resno ukvarjali s profesionalnim kolesarstvom.

7. 6. 2021
Za zaščito naprav pred morebitnimi poškodbami in uničenjem zaradi udarov strel, priporočamo izklop naprav iz vseh omrežij

V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršča med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost močnejših neviht z udari strel povečuje. Podatki kažejo, da strele rade uničijo ali poškodujejo naprave, kot so televizorji, računalniki ali modemi. Zaradi okvare ali uničenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najučinkoviteje zaščitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in računalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz električnega omrežja oz. električne vtičnice (televizor, računalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežja oz. UTP-vtičnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). V občini Borovnica je sicer že okoli 80% uporabnikov priključenih na optično omrežje, zato izkop iz komunikacijskega omrežja ni potreben, vseeno pa je priporočljiv izklop iz električnega omrežja.

(več …)

7. 6. 2021
Čiščenje vegetacije s stebra Borovniškega viadukta

V soboto, 5. 6. 2021, so člani Planinskega društva Borovnica in Jamarskega društva Borovnica ponovno očistili steber Borovniškega viadukta vegetacije. Hvala jim! Na ploščadi stebra so ponovno našli gnezdo postovke, tokrat s petimi mladički. Hitro so se umaknili, da jih ne bi preveč motili. Ugotovili so, da je zgornji del stebra v zelo slabem stanju in da bi odstranjevanje poškodovanih oz. načetih opek vodilo do bistvene spremembe izgleda (zgornjega dela) stebra. Za takšen posega pa bi bilo potrebno dovoljenje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.

(več …)

20. 5. 2021
Nagovor dr. Petra Kozmusa, podpredsednika Apimondije ob 20. maju – svetovnem dnevu čebel

Generalna skupščina združenih narodov  je v New Yorku 20 decembra 2017 na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za R. Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so zbrane koristne informacije povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!