Z EU sredstvi do konca leta 2021 do povezave za kolesarje in pešce Borovnica – Pako
S potrditvijo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Kolesarska povezava Borovnica – Pako«, so občinski svetniki omogočili, da občina do konca leta 2023 izkoristi 622.000 € nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev EU in proračuna RS (v razmerju 85% : 15%) za gradnjo na 970.000 € ocenjene 3,5 km dolge povezave za kolesarje in pešce med središčem Borovnice (Molkov trg) in mejo z občino Brezovica pri naselju Pako. Ta sredstva si je občina zagotovila s pravočasno vložitvijo vloge na poziv RRA LUR za prijave projektov na področju kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča v LUR med seboj ali pa z bližnjimi podeželskimi naselji. Pogoj za samostojno prijavo projekta je bila tudi sprejeta Celostna prometna strategija, ki je bila sprejeta konec letošnjega februarja.
Po prvih načrtih bo povezava v Borovnici potekala od Molkovega trga po Mejačevi ulici kot kolesarski pas na vsaki strani vozišča, med mostovoma čez Borovniščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti pa kot kolesarska pot, kar bo omogočilo dostop do parcel tudi lastnikom zemljišč. Med Borovnico in Bregom do ovinka pred tovarno Fenolit je povezava zamišljena kot prostorsko ali nivojsko ločena kolesarska steza na levi strani vozišča (gledano iz strani Borovnice) in kot kolesarski pas na desni strani vozišča. V tem profilu naj bi se tudi nadaljevala ob regionalni cesti na odseku regionalne ceste med podhodoma (»kolonco«) v naselju Breg in naseljem Pako. Vmes je predviden pločnik na levi strani vozišča ter kolesarska pasova na vsaki strani vozišča. Od »kolonce« pri Pakem do konca naselja pa je predvidena nivojsko ločena kolesarska steza na desni strani cestišča, na nasprotni strani pa kolesarski pas na vozišču.
Ob gradnji bo regionalna cesta razširjena in obnovljena, tako da bo vsak vozni pas širok 3 m. 
Več v priloženem članku spodaj
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
