“Čiščenje” stebra Borovniškega viadukta
Člani Jamarskega društva Borovnica so ob pomoči prostovoljnih gasilskih društev in Brega pri Borovnici, Borovnice in Vrhnike – ta je prispevala avto-dvigalo – v soboto, 7. 4. 2018 dopoldan, “očistili” oz. bolje rečeno, “ostrgali” steber Borovniškega viadukta najbolj krušljivega kamenja in opeke.
Delo so opravili posebej obzirno, da ne bi pregnali postovke (Falco tinnunculus), ki gnezdi na stebru. Ko je viadukt še stal, je bil pravo gnezdišče postovk, ki jih je danes v Sloveniji še okoli 2.000 parov.
Verjetno se bo marsikateri občan spomnil, da j bil steber “očiščen” že pred leti in se jezil, češ da občina ni sposobna temeljito očistiti stebra in zato ponovno zapravlja davkoplačevalski denar. A je treba vedeti, da gre za delo prostovoljcev, ki zahteva le minimalna sredstva. Prav tako je treba tudi vedeti, bi več kot “kozmetične olepšave”, gradbeno strukturo samo oslabile in tako vodile do še hitrejšega propada stebra. Tako bo potrebno čez leto ali dve vse skupaj ponoviti. Temu bo tako, dokler se ne najdejo sredstva za temeljito sanacijo stebra, katere stroški so ocenjeni na okoli 150.000 €.
“Čiščenju” stebra bo sledila postavitev zaščitne ograje, ki bo preprečevala dostop do območja, na katerem bi lahko prišlo do poškodb zaradi padca okrušene opeke ali kamna s stebra. Okoli stebra bo tudi opravljen izkop zemljine, položena folija za preprečevanje rasti vegetacije ter položen pesek, tako da se bo bolje videla dinamika krušenja kamenje in opeke. V parku ob stebru bodo že v aprilu obnovljene obstoječe in urejene nove poti, ob njih pa bodo do sredine junija postavljene informacijske table, ki bodo predvsem s fotografijami, a tudi s kratkimi besedili, predstavile zgodovino Borovniškega viadukta. Na novo bo zasajena tudi vegetacija in postavljene klopi.
Na osnovi preureditve spominskega parka ob stebru Borovniškega viadukta Občina Borovnica načrtuje tudi prijavo projekta trajnostnega razvoja železniške tehniške dediščine kot ene od osnov za razvoj turizma v občini na pravkar objavljen razpis LAS Barje z zaledjem. Projekt bo obsegal ureditev tematske poti od stebra do zahodne pete viadukta, kjer bo urejena razgledne točka z dodatnimi informacijskimi tablami o viaduktu, Južni železnici in Borovnici. Poleg gradnje obiskovalske infrastrukture bo projekt vseboval tudi možnost dostopa do dodatnih vizualnih in tekstovnih vsebin s pomočjo IKT orodij oz. pametnih telefonov, računalniških tablic in računalnikov
Preko razpisa LAS Barje z zaledjem sicer ne bo mogoče zagotoviti neposredne zaščite in obnove stebra. Lahko pa izboljšamo zavedanje o pomenu in prepoznavnost naše železniške tehniške dediščine ne le v občini, temveč tudi širše na ravni Ljubljanske urbane regije, osrednje Slovenije in države v celoti. S tem ne bomo le povečali turistične privlačnosti kraja, ampak, upajmo, tudi možnosti, da se najdejo sredstva za ohranitev in obnovo stebra Borovniškega viadukta, ki nam vsem pred očmi vedno hitreje propada.
Ostale novice
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane, osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji, začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom. Projekt je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022 ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih.
Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v sredo, 15. 4. 2021, je Občinski svet Občine Borovnica še drugič zavrnil potrditev DIIP za preureditev nekdanje trgovine Jurček v knjižnico. Občinski svet je omenjeni dokument prvič obravnaval na 6. izredni seji 12. 2. 2021. Vsi svetniki so se strinjali, da je idejna zasnova, na kateri temelji dokument identifikacije investicijskega projekta, ustrezna in da podaja dobre rešitve, kako čim bolj izkoristiti prostorske možnosti, ki jih daje nekdanja trgovina Jurček za ustrezno delovanje knjižnice, ne da bi bilo potrebno za prenovo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobivanje le-tega bi – z vsemi potrebnimi soglasji nosilcev v prostoru – namreč zahtevalo najmanj pol leta, knjižnico pa je potrebno čim prej preseliti v nove, ustreznejše prostore. Lanskoletni potresi so namreč spet pokazali, da stavba, v kateri gostuje knjižnica, ni potresno varna. Svetniki pa so izrazili dvome glede ustreznosti ocene stroškov prenove objekta, kot je podana v DIIP, ter županu in občinski upravi naložili, da preveri možnosti za zmanjšanje stroškov prenove. Soglasni pa so bili, da naj se z nakupom stavbe nekdanje trgovine ne odlaša.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsakoletni študiji o zdravju v Sloveniji za občino Borovnica ugotavlja, da je tako kot prejšnja leta, le da še nekoliko bolj izrazito zaznati probleme povezane s prekomernim uživanjem alkohola (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi z uživanjem alkohola povezanih bolezni, delež alkoholiziranih v prometnih nesrečah) in kajenjem (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi s kajenjem) povezanih bolezni. V negativnem smislu glede kazalnikov odstopamo od nacionalnega povprečja tudi glede odsotnosti z dela in klopnega meningoencefalitisa, v pozitivnem pa le pri dveh, neposredno z zdravjem sicer nepovezanih kazalnikih, in sicer pri prirastu prebivalstva in umrljivosti glede na kraj stalnega bivališča.
Ob ugotovitvi da je alkohol pri nas izpostavljen dejavnik zdravstvenih in prometnih tveganj se je občinsko vodstvo v lanskem letu odločilo, da k naslavljanju te in drugih oblik odvisnosti in tveganega vedenja v občini pristopi z aktivno udeležbo v projektu Preventivna platforma, ki ga koordinira Institut Utrip, s sedežem v naši občini. Žal epidemija COVID-19 preprečuje izvedbo večine načrtovanih aktivnosti oz. jih omejuje na spletno usposabljanje. (več …)
