Novice

Dimniški požari najavljajo sezono zastrupljanja s prekomerno onesnaženim zrakom

Pred kratkim je zima prvič pokazala zobe in zjutraj so se temperature spustile pod ničlo. Zaradi tega je seveda prišlo do bolj intenzivnega ogrevanja bivalnih in poslovnih prostorov ter s tem tudi do bolj intenzivnega in daljšega kurjenja peči in kotlov, predvsem v pozno popoldanskem času ter posledično tudi do večjega onesnaženja zraka. Svoje je dodala še temperaturna inverzija. Ta je tudi nad našo kotlino ustvarila pokrov, pod katerim se je nabirala vsa nesnaga, ki se vali iz naših dimnikov. Kompleksnosti in usodnosti posledic vdihavanja onesnaženega zraka se ne zavedamo  dovolj ali jih ne jemljemo resno. Če gre sosedu naš dim v nos, nismo krivi mi, saj pri kurjenju lesa vedno lepo diši, temveč sosedov preobčutljiv nos!


Da ne bo pomote – dim je zdravju škodljiv, pa četudi je od drv in vam diši! Ko je človek do določene mere zastrupljen, mu žal niti ne diši več, mu vdihavanje vsakega dima občutno poslabša zdravje. In ko se človek zastruplja še kar naprej tudi po tej fazi, se mu lahko zgodi, da burno odreagira na najmanjše koncentracije kakršnihkoli kemikalij in mu je dobesedno slabo že, če mimo pride odišavljen človek.  Po nekaterih ocenah bo do leta 2020 takih ljudi že okoli 60%!

Res je, zlasti pri kurjenju z drvmi v starih pečeh in kotlih se bo vedno kadilo, tudi če so drva suha in je kurilna naprava v dobrem stanju. Vendar pa pravilno kurjenje lesa v za to primernih sodobnih pečeh, kotlih in kaminih bistveno zmanjša izpuste onesnaževal zraka.

Toda črnikasta barva dima iz marsikaterega dimnika izdaja, da marsikdo še vedno ne kuri samo drva, temveč tudi gorljive odpadke kot so ostanki kemično obdelanega lesa, plastike, stiroporja, tetrapakov ipd.  Da se kuri v neustreznih kuriščih in/ali neustrezna, celo nedovoljena kuriva dokazujejo tudi dimniški požari, ki jih je bilo v zadnjem času občutno preveč.

Dobro gorljive odpadke nekateri kurijo  pozimi, poleti in vmes – če ne zaradi drugega pa zato, da se  na najcenejši način ogreje sanitarna voda. Pa še manj odpadkov je treba odnesi na tiste itak vedno »zabasane« kontejnerje na ekoloških otokih. Kdo bi tudi zaradi nekaj malega dobro gorljivih kemičnih odpadkov hodil na odpad, da jih odloži skladno s predpisi? Saj gre za majhne količine in jaz in moji sorodniki že nismo takšni občutljivci, da bi zboleli  za skrajno stopnjo multiple kemične občutljivosti! Bolezni se dogajajo drugim, ne nam, tisti, ki so že itak preobčutljivi in ne nam, ki smo kleno zdravi in odporni na vse mogoče!

Pa ne gre le za kurjenje odpadkov in  kronično občutljivost na kemikalije v zraku. Gost rumenkast dim  izdaja, da se drva kuri v odsluženi, neustrezni in/ali neustrezno vzdrževani napravi in da je v drveh preveč vlage. Kar ni slabo le za zunanji zrak, pač pa tudi za samo kurilno napravo, predvsem in v prvi vrsti pa spet za naše zdravje!

Posledice onesnaženja, ki ga s kurjenjem odpadkov in neustrezno sušenih drv ter neustrezno vzdrževanimi, velikokrat tudi odsluženimi kurilnimi napravami, povzročamo sami, najbolj prizadenejo otroke in starejše. In čeprav zaradi onesnaženega zunanjega zraka ni še nihče ni umrl, ko je stopil iz hiše, so posledice vnosa strupenih delcev hude: obolenja ščitnice, zlasti pri ženskah, obolenja srca in ožilja, obolenja dihal ter različna rakava obolenja. Z vdihavanjem onesnaženega zraka je dolgoročno najbolj ogroženo zdravje otrok. Naših otrok!

Tudi v naši kotlini  imamo v mrzlih dnevih z meglo ali nizko oblačnostjo, še posebej v Kotih, se pravi najmanj prevetrenem delu kotline, opravka z zdravju nevarnimi koncentracijami strupenih in zdravju nevarnih plinov in delcev. To lahko mirno trdimo, čeprav v zvezi s tem ne opravljamo meritev. Naši gasilstvo je dobro organizirano in usposobljeno in ni usposobljeno le za hitre intervneciji, ki preprečijo širjenje dimniških požarov. Po vsakem požaru gasilci s kamero pregledajo dimnik in naredijo oceno možnosti ponovitve požara. Lahko pa bi na tej osnovi naredili tudi analizo ali se poleg polen ali kurilnega olja v kurišču sežiga še kaj drugega.

Zato ne kurite odpadkov, poskrbite za redno in strokovno vzdrževanje kurilnih naprav ter v primeru, da kurite drva, le ta pravilno in dovolj dolgo sušite! Menjava starih kurilnih naprav za nove, v katerih je izgorevanje boljše in imajo posledično manj emisij, stane kar precej denarja.

Verjamemo, da si je vsi ne morejo privoščiti, čeprav  bi bila to poleg tega, da jih zebe, edina rešitev, da ne kršijo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Da ni denarja za ustrezno vzdrževanje kurilnih naprav, pa že ne bi smel biti več izgovor. Kurjenje preveč mokrih drv je povzročanje škode sebi in zdravju drugih! Kurjenje odpadkov v domačih kurilnih napravah pa je pravzaprav dejanje ekološkega terorizma!  In slej kot prej se ga bo kot takega tudi obravnavalo!

Ostale novice

6. 7. 2022
ZAKLJUČENO USPOSABLJANJE ZA INTERPRETATIVNO VODENJE PO ŽELEZNIŠKI DEDIŠČINI V OBČINI BOROVNICA

V okviru projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta je od začetka marca do sredine junija v sodelovanju z Zavodom Lokvanj potekalo usposabljanje za interpretativno vodenje po železniški tehniški dediščini. Za usposabljanje se je prijavilo 11 oseb, samih predavanj, ki so bila odprta tudi za neprijavljene,  pa se je udeležilo med 8 in 27 poslušalcev. Ciklus predavanj je obsegal predavanja na teme:

  • kaj je kulturna dediščina, kako jo predstavljamo ter zakaj so pri njeni predstavitvi tako pomembne zgodbe in ustrezen način njihovega podajanja;
  • način delovanja in zgodovina razvoja parnih lokomotiv in parne vleke;
  • zgodovinskega konteksta gradnje železniških prog v Avstrijskem cesarstvu, gradnje Južne železnice ter vpliv njene gradnje in razvoja družbe Južna železnica na razvoj slovenskih dežel;
  • izbire trase proge Ljubljana – Trst, načrtovanja in gradnje Borovniškega viadukta in železniške proge na odseku Notranje Gorice – Verd, vpliva gradnje in obratovanja proge na razvoj Borovnice ter zgodovini Borovniškega viadukta do njegove dokončne porušitve in gradnje nove obvozne proge.

(več …)

1. 7. 2022
PONOVNO RAZSTAVLJEN OSTANEK LETALSKE BOMBE IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE
V parku pri stebru Borovniškega viadukta smo ponovno postavili ostanek ene od več tisoč letalskih bomb, ki so jih med II. svetovno vojno oz. med avgustom 1944 in koncem tega leta na Borovnico odvrgla letala ameriških in britanskih zračnih sil. Cilj je bil seveda Borovniški viadukt, saj bi njegovo uničenje močno otežilo oskrbo nacističnega vojaškega stroja v Italiji. Zaradi hribovite konfiguracije terena ter močne protiletalske obrambe pa je bilo cilj težko zadeti, tako da so skoraj vse bombe cilj zgrešile, pri tem pa porušile ne le zgradbe v neposredni bližini viadukta, temveč večji del Borovnice. Zaradi bombardiranja je življenje izgubilo 12 domačinov, številni pa so morali zapustiti svoje porušene domačije. Po ocenah je na Borovnico med II. svetovno vojno padla okoli tretjina vseh bomb, ki so bile odvržene na slovensko ozemlje.

(več …)

24. 6. 2022
Osmošolci spoznavali osnove parnega pogona in zgodovine Južne železnice

V četrtek, 23. 6. 2022, so  okviru tehniškega dne, osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica spoznavali osnove parnega pogona vlakov in zgodovine Južne železnice. Član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski,  upokojeni strojevodja in sodelavec Muzeja slovenskih železnic Ljubljana Bogo Troha je  učencem ob risanju na tablo razložil delovanje parne lokomotive. Tak način  predstavitve je  zelo pritegnil učence, ki so postavili tudi precej vprašanj. Vodja projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viaduktaAndrej Klemenc, prav tako član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, pa je učencem  ob ogledu tematskega parka predstavil zgodovinski kontekst in pomen gradnje Južne železnice, dilema glede trasiranja proge ter samo gradnjo Borovniškega viadukta. (več …)

9. 6. 2022
Uradna primopredaja županskih poslov

V sredo, 8. 6. 2022, je pred začetkom 19. redne seje Občinskega sveta Občine Borovnica,  zdaj že nekdanji župan Bojan Čebela, ki je dne 2. 6. 2022 podal odstopno izjavo,  uradno predal posle podžupanu Petru Črnilogarju, ki bo funkcijo župana opravljal do rednih županskih volitev, ki bodo predvidoma v začetku letošnjega novembra. Pred samo sejo pa se je nekdanji župan še prisrčno poslovil od občinskih svetnikov in se jim zahvalil za sodelovanje. Svetniki so mu izrekli priznanje za opravljeno delo in mu z upanjem, da bo kot poslanec Državnega zbora RS lahko kaj dobrega storil tudi za svojo občino, zaželeli uspešno delo na novi funkciji.

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!