Novice

Dimniški požari najavljajo sezono zastrupljanja s prekomerno onesnaženim zrakom

Pred kratkim je zima prvič pokazala zobe in zjutraj so se temperature spustile pod ničlo. Zaradi tega je seveda prišlo do bolj intenzivnega ogrevanja bivalnih in poslovnih prostorov ter s tem tudi do bolj intenzivnega in daljšega kurjenja peči in kotlov, predvsem v pozno popoldanskem času ter posledično tudi do večjega onesnaženja zraka. Svoje je dodala še temperaturna inverzija. Ta je tudi nad našo kotlino ustvarila pokrov, pod katerim se je nabirala vsa nesnaga, ki se vali iz naših dimnikov. Kompleksnosti in usodnosti posledic vdihavanja onesnaženega zraka se ne zavedamo  dovolj ali jih ne jemljemo resno. Če gre sosedu naš dim v nos, nismo krivi mi, saj pri kurjenju lesa vedno lepo diši, temveč sosedov preobčutljiv nos!


Da ne bo pomote – dim je zdravju škodljiv, pa četudi je od drv in vam diši! Ko je človek do določene mere zastrupljen, mu žal niti ne diši več, mu vdihavanje vsakega dima občutno poslabša zdravje. In ko se človek zastruplja še kar naprej tudi po tej fazi, se mu lahko zgodi, da burno odreagira na najmanjše koncentracije kakršnihkoli kemikalij in mu je dobesedno slabo že, če mimo pride odišavljen človek.  Po nekaterih ocenah bo do leta 2020 takih ljudi že okoli 60%!

Res je, zlasti pri kurjenju z drvmi v starih pečeh in kotlih se bo vedno kadilo, tudi če so drva suha in je kurilna naprava v dobrem stanju. Vendar pa pravilno kurjenje lesa v za to primernih sodobnih pečeh, kotlih in kaminih bistveno zmanjša izpuste onesnaževal zraka.

Toda črnikasta barva dima iz marsikaterega dimnika izdaja, da marsikdo še vedno ne kuri samo drva, temveč tudi gorljive odpadke kot so ostanki kemično obdelanega lesa, plastike, stiroporja, tetrapakov ipd.  Da se kuri v neustreznih kuriščih in/ali neustrezna, celo nedovoljena kuriva dokazujejo tudi dimniški požari, ki jih je bilo v zadnjem času občutno preveč.

Dobro gorljive odpadke nekateri kurijo  pozimi, poleti in vmes – če ne zaradi drugega pa zato, da se  na najcenejši način ogreje sanitarna voda. Pa še manj odpadkov je treba odnesi na tiste itak vedno »zabasane« kontejnerje na ekoloških otokih. Kdo bi tudi zaradi nekaj malega dobro gorljivih kemičnih odpadkov hodil na odpad, da jih odloži skladno s predpisi? Saj gre za majhne količine in jaz in moji sorodniki že nismo takšni občutljivci, da bi zboleli  za skrajno stopnjo multiple kemične občutljivosti! Bolezni se dogajajo drugim, ne nam, tisti, ki so že itak preobčutljivi in ne nam, ki smo kleno zdravi in odporni na vse mogoče!

Pa ne gre le za kurjenje odpadkov in  kronično občutljivost na kemikalije v zraku. Gost rumenkast dim  izdaja, da se drva kuri v odsluženi, neustrezni in/ali neustrezno vzdrževani napravi in da je v drveh preveč vlage. Kar ni slabo le za zunanji zrak, pač pa tudi za samo kurilno napravo, predvsem in v prvi vrsti pa spet za naše zdravje!

Posledice onesnaženja, ki ga s kurjenjem odpadkov in neustrezno sušenih drv ter neustrezno vzdrževanimi, velikokrat tudi odsluženimi kurilnimi napravami, povzročamo sami, najbolj prizadenejo otroke in starejše. In čeprav zaradi onesnaženega zunanjega zraka ni še nihče ni umrl, ko je stopil iz hiše, so posledice vnosa strupenih delcev hude: obolenja ščitnice, zlasti pri ženskah, obolenja srca in ožilja, obolenja dihal ter različna rakava obolenja. Z vdihavanjem onesnaženega zraka je dolgoročno najbolj ogroženo zdravje otrok. Naših otrok!

Tudi v naši kotlini  imamo v mrzlih dnevih z meglo ali nizko oblačnostjo, še posebej v Kotih, se pravi najmanj prevetrenem delu kotline, opravka z zdravju nevarnimi koncentracijami strupenih in zdravju nevarnih plinov in delcev. To lahko mirno trdimo, čeprav v zvezi s tem ne opravljamo meritev. Naši gasilstvo je dobro organizirano in usposobljeno in ni usposobljeno le za hitre intervneciji, ki preprečijo širjenje dimniških požarov. Po vsakem požaru gasilci s kamero pregledajo dimnik in naredijo oceno možnosti ponovitve požara. Lahko pa bi na tej osnovi naredili tudi analizo ali se poleg polen ali kurilnega olja v kurišču sežiga še kaj drugega.

Zato ne kurite odpadkov, poskrbite za redno in strokovno vzdrževanje kurilnih naprav ter v primeru, da kurite drva, le ta pravilno in dovolj dolgo sušite! Menjava starih kurilnih naprav za nove, v katerih je izgorevanje boljše in imajo posledično manj emisij, stane kar precej denarja.

Verjamemo, da si je vsi ne morejo privoščiti, čeprav  bi bila to poleg tega, da jih zebe, edina rešitev, da ne kršijo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Da ni denarja za ustrezno vzdrževanje kurilnih naprav, pa že ne bi smel biti več izgovor. Kurjenje preveč mokrih drv je povzročanje škode sebi in zdravju drugih! Kurjenje odpadkov v domačih kurilnih napravah pa je pravzaprav dejanje ekološkega terorizma!  In slej kot prej se ga bo kot takega tudi obravnavalo!

Ostale novice

22. 6. 2021
ZAKLJUČNI DOGODEK PROJEKTA PONI NA PROSTORU ZA PIKNIKE »PRED PEKLOM«

Na prostoru za piknike »Pred Peklom«,  v Ohonici pri Borovnici so  21.  6. 2021, je direktorica RRA LUR Lilijana Madjar podelila priznanja mladim podjetnikom, ki so uspešno zaključili drugo usposabljanje v okviru projekta PONI LUR.  Slovesne podelitve se je udeležil tudi župan Bojan Čebela. Med dobitnimi je tudi domačinka Anja Bizjak, ki je priznanje prejela za razvoj poslovnega načrta trženja glampinga,  postavljenega na omenjenem prostoru za piknike. S svojo idejo je nadgradila ponudbo domače kmetije v sklopu katere že vrsto let oddajajo prijeten piknik prostor. Na lokaciji  sedaj stoji prva glamping hišica za dve osebi, ki že pozdravlja domače in tuje goste, v prihodnje se ji bo pridružila vsaj še ena, v načrtu pa je tudi ureditev parcel za kampiranje. Večja družba se lahko odloči za najem brunarice, ki sprejme do 7 oseb.

(več …)

15. 6. 2021
TUDI UDELEŽENCI KOLESARSKEGA MARATONA BARJANKA-HERVIS 2021 UŽIVALI V ENKRATNEM RAZGLEDU S PAŠKEGA MOSTU

Letos je v okviru najbolj množične kolesarske prireditve daleč naokoli – Maratona Franja – svojo četrto ponovitev doživel kolesarski maraton Barjanka. Njegov pobudnik je direktor Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janez Kastelic, ki je tudi na način želel medije in širšo javnost opozoriti na enkratno kulturno krajino južno od slovenske prestolnice, bogato tako s kulturno-etnološko in etnografsko dediščino kot tudi z biotsko pestrostjo in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ljubljansko barje je zaradi svoje ravninske lege kot nalašč za nekoliko bolj ležerno kolesarjenje oz. kolesarjenje po meri tistih, ki večine prostega časa ne preživijo za to, da bi bili v »hudi« kolesarski kondiciji. Kljub temu, da epidemije COVDI-19 v času izvedbe maratona še ni bila za nami, se je tudi letošnje Barjanke udeležilo več kot 400 kolesarjev in kolesark, različnih starosti in na različnih vrstah koles. S tem se je ponovno potrdilo, da tudi takšna sodi v sklop Maratona Franja, ki omogoča kolesarske izzive vsem. Od tistih, ki so se komaj skobacali na kolesa oz. poganjavčke prek mladih in nekoliko starejših družin do tistih, ki so se še včeraj resno ukvarjali s profesionalnim kolesarstvom.

7. 6. 2021
Za zaščito naprav pred morebitnimi poškodbami in uničenjem zaradi udarov strel, priporočamo izklop naprav iz vseh omrežij

V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršča med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost močnejših neviht z udari strel povečuje. Podatki kažejo, da strele rade uničijo ali poškodujejo naprave, kot so televizorji, računalniki ali modemi. Zaradi okvare ali uničenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najučinkoviteje zaščitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in računalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz električnega omrežja oz. električne vtičnice (televizor, računalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežja oz. UTP-vtičnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). V občini Borovnica je sicer že okoli 80% uporabnikov priključenih na optično omrežje, zato izkop iz komunikacijskega omrežja ni potreben, vseeno pa je priporočljiv izklop iz električnega omrežja.

(več …)

7. 6. 2021
Čiščenje vegetacije s stebra Borovniškega viadukta

V soboto, 5. 6. 2021, so člani Planinskega društva Borovnica in Jamarskega društva Borovnica ponovno očistili steber Borovniškega viadukta vegetacije. Hvala jim! Na ploščadi stebra so ponovno našli gnezdo postovke, tokrat s petimi mladički. Hitro so se umaknili, da jih ne bi preveč motili. Ugotovili so, da je zgornji del stebra v zelo slabem stanju in da bi odstranjevanje poškodovanih oz. načetih opek vodilo do bistvene spremembe izgleda (zgornjega dela) stebra. Za takšen posega pa bi bilo potrebno dovoljenje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!