Novice

Gradbena sezona na vrhuncu tudi v Borovnici: optično omrežje, trgovski center, P+R, itd.

Že od začetka vročega poletja smo lahko najprej ob regionalni, sedaj pa tudi na Zalarjevi cesti, opazovali delavce podjetja GVO d. o. o., ki so tudi ob najhujši vročini polagali kabelsko kanalizacijo. Za investitorja, Telekom Slovenije d. d., omenjeno podjetje gradi kabelsko povezavo od Vrhnike preko Borovnice in Zabočevega do Rakitne, s katero bo tudi večjemu delu tistega dela občine, ki še ni imelo hitrega optičnega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, omogočen dostop do le tega. Po neuradnih informacijah bodo do konca poletja končali z »razpredanjem« kabelske mreže v Borovnici, nadaljevali z gradnjo glavnega kablovoda proti Rakitni ob cesti, prihodnje leto pa naj bi nadaljevali tudi v smeri proti gasilskemu domu Brezovica, kjer se bo gradnja končala ter na omrežje povezali tudi vsa naselja oz. večino stanovanjskih hiš, ki niso ob glavnem vodu (Jele, Dražica, Ohonica, Pristava), pri čemer bodo do bolj oddaljenih zaselkov in posameznih hiš povezava potekala po zraku.

Na občino prejemamo številne klice občanov, ki jih za nima ali bo ta možnost zdaj končno na voljo tudi njim. Vsem svetujemo, da se neposredno obrnejo na investitorja ter v Telekomovih centrih v Ljubljani ali na Vrhniki (01 234 10 00) preverijo kako je s tem. Omrežja namreč ne gradi občina, ki investitorju zgolj zagotavlja  služnost na občinskih parcelah. V nekaterih delih občine imajo koncesijo za izgradnjo drugi ponudniki, v manjšem delu občine pa potencialna gostota odjema ne upravičuje gradnje. Po tem, ko bo komercialni interes za gradnjo optičnega omrežja v občini izčrpan, bo na podlagi lani sprejetega Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Borovnica mogoče s pomočjo države zagotoviti »hitri internet« tudi za ostale. Kdaj in kako nam zaenkrat še ni znano, čeprav so bile lokacije identificirane že v omenjenem Načrtu.

V začetku julija se je v Borovnici, ob Mejačevi cesti, začela gradnja trgovskega centra SPAR. Center bo predvidoma zgrajen do konca oktobra, ko naj bi bila končana še neka druga gradnja v njegovi neposredni bližini. Pri železniški postaji Borovnica je JP KPV d. o. o. začelo z gradnjo parkirišča »parkiraj in presedi« (P+R). V začetku avgusta bo dokončana gradnja sanitarne kanalizacije, kablovoda za optiko in javno razsvetljavo ter nova asfaltna prevleka na Švigljevi ulici.

Kot kaže, bo Borovnica do konca leta naredila pomemben korak do sodobnega urbano urejenega in opremljenega ter s svetom dobro povezanega naselja. Človek bi si mislil, da bodo jeseni občinske volitve.

 

Naložbo »Parkirišče pri železniški postaji Borovnica« sta financirali EU in Republika Slovenija.

Ostale novice

24. 10. 2021
Uspešna delovna akcija urejanja okolice prenovljene atletske steze

Delovne akcije, ki je potekala v soboto, 23. 10. 2021, se je udeležilo dobrih trideset prostovoljcev, med njimi občinski svetniki Peter Svete, Marko Žitko in Matjaž Ocepek, ravnatelj OŠ Daniel Horvat in župan Bojan Čebela. Izravnali so teren ob tartanski atletski stezi in posejali travo. Da bo površina primerna za tek in se ob dežju blato ne bo stekalo na atletsko stezo mora nastati čvrsta travna preproga, zato bo do takrat športno igrišče zaprto. Prostovoljci so se okrepčali z okusnim pasuljem, dobre volje pa ni manjkalo. Vsem najlepša hvala!

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!