Hitre povezave z Ljubljano prioriteta Celostne prometne strategije LUR
V zadnjem desetletju se v Ljubljanski urbani regiji vse več pozornosti namenja trajnostni mobilnosti, saj je naš cilj znižati visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometne zastoje, zmanjšati uporabo osebnih vozil ter spodbujati uporabo javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja. Prebivalcem Ljubljanske urbane regije želimo tako ponuditi še boljše, učinkovitejše in bolj raznolike načine mobilnosti, ki bodo pripomogli k uresničevanju zastavljenih ciljev in s tem k višji kakovosti bivanja v regiji.
S tem namenom smo v regiji pristopili k izdelavi celostne prometne strategije (CPS), v okviru katere bomo pripravili temelje za nadaljnje dolgoročno načrtovanje prometa v regiji. Pri tem bo poseben poudarek namenjen ukrepom za spodbujanje trajnostne mobilnosti, usklajenih z gospodarskim in družbenim razvojem ter ohranjanjem visoke kakovosti okolja.
Dosedanje analize, ki so nastale na podlagi delavnic s ključnimi deležniki na področju urejanja mobilnosti ter intervjujev z župani in predstavniki občin LUR (Mestne občine Ljubljana ter občin Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol Pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno Pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika), so pokazale, da je potrebno celostno prometno strategijo graditi na intenzivnem razvoju javnega potniškega prometa, ki bi moral biti dostopen vsem, hitrejši, ugodnejši in udobnejši. Le tako bodo namreč lahko zagotovljene nujno potrebne hitre povezave z Ljubljano iz vseh smeri oziroma občin regije, kar je tudi eden izmed ključnih razvojnih ciljev regije.
Na delavnici za pripravo CPS LUR smo predstavniki Občine Borovnica opozorili na nujnost rekonstrukcije regionalne ceste Vrhnika-Podpeč-Škofljica, vključno z izgradnjo obvoza okoli poslopja nekdanjega samostana Bistra, obnove lokalne ceste med Podpečjo in Ljubljano preko Črne vasi, povečanja frekvenc potniških vlakov in prenove železniških postaj in postajališč ter izgradnje mreže varnih kolesarskih povezav v regiji, v prvi vrsti na Ljubljanskem barju.
CPS LUR pripravljajo: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljanski urbanistični zavod, Prometni inštitut Ljubljana in Inštitut za politike prostora.
Izdelavo CPS LUR sofinancirajo občine Ljubljanske urbane regije ter EU projekt SMART-MR (program Interreg Europe).
Več informacij: Katja Butina, tel: 01 306 19 14, mail: katja.butina@rralur.si
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
