Novice

KULTURAHOD ob slovenskem kulturne prazniku

Ob slovenskem kulturnem prazniku oz. “Prešernovem dnevu” so Kulturno društvo Borovnica, HUD Karel Barjanski, TVD Partizan in Kulturno društvo Zabočela v petek, 8. 2. 2019, organizirali  POHOD OB KULTURNEM PRAZNIKU.  V lepem vremenu se ga je udeležilo dobrih sto pohodnikov, kar kaže na to, da je prireditev zbudila zanimanje občanov in dosegla svoj namen.

Pohod se je začel ob 9.00 pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, kjer je po uvodnem nagovoru predsednika KD Borovnica Karla Nikolavčiča in nekaj odpetih pesmih iz grl MPZ ŠtinglcMatjaž Ocepek najprej prebral eno od treh ohranjenih pesmi dr. Ivana Korošca , nato na kratko predstavil njegovo življenje ter nadaljeval s predstavitvijo pisatelja in dramatika Jožeta Kranjca, ki je imel v hiši nasproti OŠ na Paplerjevi ulici svoj fotografski atelje. Člani Gledališke sekcije Šota KD Borovnica so uprizorili kratek odlomek iz enega od Kranjčevih dramskih del, potem pa so se udeleženci sprehodili do doma TVD Partizan.

Tam je najprej Slavko Gabrovšek spregovoril o zgodovini in predzgodovini objekta ter zaslugah borovniških Sokolov za razvoj kulture in telesne kulture v kraju, nakar je Matjaž Ocepek orisal življenje in delo znamenitega jezikoslovca, utemeljitelja slovenske dialektologije in enega od ustanoviteljev Slovenske akademije znanosti in umetnostidr. Frana Ramovša. Pohodniki so pot nadaljevali po Ramovševi ulici do križišča z Miklavičevo cesto, kjer so izvedeli nekaj osnovnih dejstev tudi o v Borovnici rojenem pravniku, kulturniku in politiku dr. Danilu Majaronu, enem od najbolj zaslužnih za ustanovitev ljubljanske univerze.

Pri Lovskem domu jim je  Matjaž Ocepek na kratko spregovoril tudi o pomenu Delavskega prosvetnega društva Vzajemnost za širjenje kulture in socialnega boja med borovniškim delavstvom pred II. svetovno vojno, pohodniki pa so pot nadaljevali po Ljubljanski cesti in Ulici bratov Debevec do gostišča Kim-Vi, kjer so jih pričakali zvoki harmonike ter vroč čaj.

Po postanku, ob katerem so brez instrumentalne spremljave nekaj pesmi zapeli Slavčki s Kužnce, so se pohodniki povzpeli na traso opuščene železniške proge do leta 2007 obnovljene čuvajnice 666, katere vlogo in  obnovo je na kratko predstavil predsednik HUD Karel Barjanski Žan Bezek, člani Folklorne skupine Bistra pa so zaplesali splet plesov iz obdobja največje slave Južne železnice in Borovniškega viadukta, ki so mu dali naslov “Z vlakom v Coklburg“.

Živahnemu plesu so bili pohodniki priča tudi na naslednji postaji Kulturohoda – na igrišču pri novem naselju stanovanjskih blokov so nekaj folklornih plesov odplesali plesalci Otroške folklorne skupine Coklarčki in si prislužili glasen aplavz.

Ob Borovniščici je udeležence pot skozi pokopališče vodila do  Stare pošte, v kateri je bila nekoč tudi knjižnica, danes pa je v njej galerija Barje. O knjižnici nekoč in danes  ter o Bralno-čitalnem društvu Borovnica je spregovorila Simona Stražišar, ki knjižnico danes vodi, ob tem pa je na kratko orisala tudi življenje in delo dr. Marje Boršnik, po kateri se knjižnica tudi imenuje in ki je bila rojena v najbolj izstopajoči od sosednjih hiš, danes znani kot Košutova hiša.

Pohod se je okrog 13.00 zaključil z okusno enolončnico v gostilni Godec, kjer je dobro razpoložene pohodniki pričakalo tudi presenečenje – nastop pred kratkim oživljenje Tamburaške sekcije KD Borovnica, ki se že pridno pripravlja za svoj prvi samostojni nastop.

Namesto rutinske proslave smo v Borovnici “Prešernov dan” obeležili z dobro obiskano raznoliko in živahno prireditvijo, na kateri smo izvedeli ali obnovili znanje o razvoju kulture v domačem kraju, za slovensko kulturo pomembnih pri nas rojenih oz. delujočih možeh in ženah ter društvih, ki skrbijo za kulturni utrip kraja, ob tem pa smo se  naužili svežega zraka in sončnih žarkov ter kar dobro pretegnili noge. Zato kaže s tako zastavljeno prireditvijo nadaljevati, seveda na način, ki bo vsako leto prinesel kaj novega in svežega.

Na tem mestu se Kulturno društvo Borovnica skupaj z HUD Karel Barjanski, TVD Partizan Borovnica in Društvom Zabočela zahvaljujejo vsem udeležencem in nastopajočim, ki so omogočili prijetno druženje in obeležitev kulturnega praznika, tokrat na malo drugačen način.

Zahvala velja tudi Občini Borovnica, Gostilni Godec ter Gostilni in piceriji KIM-VI, saj brez njihove pomoči izvedba pohoda ne bi bila popolna.

Več fotografij z dogodka v rubriki “fotoreportaže”.

Ostale novice

11. 2. 2019
Prešeren je ta svet – proslava slovenskega kulturnega praznika na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci in učitelji OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so v četrtek, 7. 2. 2019, med 8.50 in 9.30, v večnamenskem prostoru šole, ob slovenskem kulturnem prazniku izvedli prireditev “Prešeren je ta svet”. Ravnatelj Daniel Horvat je v uvodnem govoru spomnil na pomen kulture kot osnove razvoja in obstoja slovenskega naroda in poudaril, da brez kulture, seveda tiste, v najširšem pomenu te besede, ne bi smel miniti noben dan. Sledili so nastopi učencev od tistih, ki so šele pred kratkim začeli hoditi v šolo do tistih, ki jo bodo kmalu zapustili.

(več …)

21. 1. 2019
Na podjetniškem druženju z gostom o sodelovanju pri razvoju lokalnih blagovnih znamk in produktov

V borovniški osnovni šoli je 15. 1. 2019 potekalo prvo podjetniško druženje z gostom v sklopu projekta “Progam spodbujanja podjetništva na Ljubljanskem barju«PSP Barje”). Svoje podjetniške izkušnje in blagovno znamko Dežela zelišč nam je predstavila ga. Margita Vehar, ki je po izgubi zaposlitve tudi sama šla skozi program podjetniškega usposabljanja IC Cene Štupar. (več …)

18. 1. 2019
Uporaba čebeljih pridelkov

Človek je kot ljudsko zdravilo že zdavnaj uporabljal med in druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Za stare civilizacije je imel med magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Tudi v zdajšnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje. Alergije na čebelje proizvode so redke, če ste alergiki, začnite s postopnim uživanjem čebeljih pridelkov in zaužito količino vsak dan povečujte.

(več …)

8. 1. 2019
Poslovila se je najstarejša občanka – ga. Anica Brancelj

4. 1. 2019 se je izteklo dolgo in pestro življenje Ane Brancelj. Matere, babice petim, prababice desetim in praprababice sedmim potomcem. Zapustila nas je najstarejša občanka, rojena 20. novembra 1916,  malo pred smrtjo cesarja Franca Jožefa, v Bučni vasi na Dolenjskem.  V času svojega življenja je doživela propad Avstro-Ogrske monarhije, kratko obdobje Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, rojstvo Kraljevine SHS, njeno preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo, okupacijo najprej s strani Kraljevine Italije in potem Tretjega rajha, zatem pa dolgoletno vladavino »Titove Jugoslavije«, ki je dobrih deset let po njegovi smrti v krvi razpadla na samostojne države. Oči je za vedno zaprla v samostojni in demokratični Republiki Sloveniji, članici Evropske unije.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!