Na poti na Planino zasajene nove divje češnje
Četica prostovoljcev, večinoma članov čebelarskega in sadjarskega društva, pa tudi nekaj otrok in članov HUD Karel Barjanski, je v soboto, 7. 4. 2018, dopoldan na poti na Planino zasadilo okoli 40 mladik divje češnje. Tako so mladike zasajene že na okoli 3/4 priljubljene rekreacijsko-pohodniške poti in kot kaže, bo lahko prihodnje leto akcija zaključena.
Akcijo je lani spodbudil župan Bojan Čebela, njen namen pa je nadomestiti v času žleda uničena drevesa divje češnje, ki so v času cvetenja krasile zahodno pobočje Planine ter zagotoviti odlično pašo čebelam, ki sicer zaradi vse bolj “kemično intenzivnega” kmetijstva vedno težje najdejo zdravo pašo na kmetijskih površinah.
Naj spomnimo, da je na pobudo Slovenije Organizacija združenih narodov konce lanskega leta proglasila 20. maj kot “Svetovni dan čebel”. 
V letošnjem letu pa je Čebelarska zveza Slovenije pozvala občine, da za vsakega novorojenca zasadijo medovito drevo in s tem z boljšo pašo pomagajo čebelam, ki z opraševanjem opravljajo veliko in nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti.
Čeprav ne dobesedno v skladu s pozivom Čebelarske zveze Slovenije se je z akcijo sajenja divjih češenj na svoj način akciji pridružila tudi naša občine. Starši letošnjih novorojencev ste vabljeni, da na poti na Planino “posvojite” eno od mladih drevesc – najbolje tako, da poleg drevesca postavite leseno tablico z imenom in datumom rojstva vašega novorojenca. Potem vašega novorojenca skozi odraščanje večkrat popeljite do njega ter mu vsakokratni stopnji njegovega razvoja primeren način pripovedujete o čebelah, medovitih rastlinah, vlogi čebel pri opraševanju ter o medu. Da bo dogodivščina slajša, pa vzemite kdaj pa kdaj seboj tudi kakšen lonček dobrega domačega medu, kakršnega pridelujejo naši čeb
elarji.
Občina Borovnica namerava ob poti postaviti tudi klopi, ki bodo lahko postale tudi “bralni kotički” in tako se boste lahko vsaj v lepih dneh, kot je bil ta, na katerega je potekala akcija sajenja divjih češenj, ob rekreaciji in doživljanju narave na poti na Planino lahko posvetili tudi (bralni in/ali pripovedovalni) kulturi.
Na koncu se še enkrat zahvaljujemo lastnikom gozdov ob poti na Planino za dovoljenje, da ob poti zasadimo divje češnje ter za njihovo skrb, da pri vzdrževanju gozda in spravilu hlodovine ne poškodujejo mladih drevesc.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
