Na poti na Planino zasajene nove divje češnje
Četica prostovoljcev, večinoma članov čebelarskega in sadjarskega društva, pa tudi nekaj otrok in članov HUD Karel Barjanski, je v soboto, 7. 4. 2018, dopoldan na poti na Planino zasadilo okoli 40 mladik divje češnje. Tako so mladike zasajene že na okoli 3/4 priljubljene rekreacijsko-pohodniške poti in kot kaže, bo lahko prihodnje leto akcija zaključena.
Akcijo je lani spodbudil župan Bojan Čebela, njen namen pa je nadomestiti v času žleda uničena drevesa divje češnje, ki so v času cvetenja krasile zahodno pobočje Planine ter zagotoviti odlično pašo čebelam, ki sicer zaradi vse bolj “kemično intenzivnega” kmetijstva vedno težje najdejo zdravo pašo na kmetijskih površinah.
Naj spomnimo, da je na pobudo Slovenije Organizacija združenih narodov konce lanskega leta proglasila 20. maj kot “Svetovni dan čebel”. 
V letošnjem letu pa je Čebelarska zveza Slovenije pozvala občine, da za vsakega novorojenca zasadijo medovito drevo in s tem z boljšo pašo pomagajo čebelam, ki z opraševanjem opravljajo veliko in nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti.
Čeprav ne dobesedno v skladu s pozivom Čebelarske zveze Slovenije se je z akcijo sajenja divjih češenj na svoj način akciji pridružila tudi naša občine. Starši letošnjih novorojencev ste vabljeni, da na poti na Planino “posvojite” eno od mladih drevesc – najbolje tako, da poleg drevesca postavite leseno tablico z imenom in datumom rojstva vašega novorojenca. Potem vašega novorojenca skozi odraščanje večkrat popeljite do njega ter mu vsakokratni stopnji njegovega razvoja primeren način pripovedujete o čebelah, medovitih rastlinah, vlogi čebel pri opraševanju ter o medu. Da bo dogodivščina slajša, pa vzemite kdaj pa kdaj seboj tudi kakšen lonček dobrega domačega medu, kakršnega pridelujejo naši čeb
elarji.
Občina Borovnica namerava ob poti postaviti tudi klopi, ki bodo lahko postale tudi “bralni kotički” in tako se boste lahko vsaj v lepih dneh, kot je bil ta, na katerega je potekala akcija sajenja divjih češenj, ob rekreaciji in doživljanju narave na poti na Planino lahko posvetili tudi (bralni in/ali pripovedovalni) kulturi.
Na koncu se še enkrat zahvaljujemo lastnikom gozdov ob poti na Planino za dovoljenje, da ob poti zasadimo divje češnje ter za njihovo skrb, da pri vzdrževanju gozda in spravilu hlodovine ne poškodujejo mladih drevesc.
Ostale novice
Letos je v okviru najbolj množične kolesarske prireditve daleč naokoli – Maratona Franja – svojo četrto ponovitev doživel kolesarski maraton Barjanka. Njegov pobudnik je direktor Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janez Kastelic, ki je tudi na način želel medije in širšo javnost opozoriti na enkratno kulturno krajino južno od slovenske prestolnice, bogato tako s kulturno-etnološko in etnografsko dediščino kot tudi z biotsko pestrostjo in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ljubljansko barje je zaradi svoje ravninske lege kot nalašč za nekoliko bolj ležerno kolesarjenje oz. kolesarjenje po meri tistih, ki večine prostega časa ne preživijo za to, da bi bili v »hudi« kolesarski kondiciji. Kljub temu, da epidemije COVDI-19 v času izvedbe maratona še ni bila za nami, se je tudi letošnje Barjanke udeležilo več kot 400 kolesarjev in kolesark, različnih starosti in na različnih vrstah koles. S tem se je ponovno potrdilo, da tudi takšna sodi v sklop Maratona Franja, ki omogoča kolesarske izzive vsem. Od tistih, ki so se komaj skobacali na kolesa oz. poganjavčke prek mladih in nekoliko starejših družin do tistih, ki so se še včeraj resno ukvarjali s profesionalnim kolesarstvom.
V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršča med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost močnejših neviht z udari strel povečuje. Podatki kažejo, da strele rade uničijo ali poškodujejo naprave, kot so televizorji, računalniki ali modemi. Zaradi okvare ali uničenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najučinkoviteje zaščitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in računalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz električnega omrežja oz. električne vtičnice (televizor, računalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežja oz. UTP-vtičnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). V občini Borovnica je sicer že okoli 80% uporabnikov priključenih na optično omrežje, zato izkop iz komunikacijskega omrežja ni potreben, vseeno pa je priporočljiv izklop iz električnega omrežja.
V soboto, 5. 6. 2021, so člani Planinskega društva Borovnica in Jamarskega društva Borovnica ponovno očistili steber Borovniškega viadukta vegetacije. Hvala jim! Na ploščadi stebra so ponovno našli gnezdo postovke, tokrat s petimi mladički. Hitro so se umaknili, da jih ne bi preveč motili. Ugotovili so, da je zgornji del stebra v zelo slabem stanju in da bi odstranjevanje poškodovanih oz. načetih opek vodilo do bistvene spremembe izgleda (zgornjega dela) stebra. Za takšen posega pa bi bilo potrebno dovoljenje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.
Generalna skupščina združenih narodov je v New Yorku 20 decembra 2017 na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za R. Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so zbrane koristne informacije povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.
