Nacionalna preventivna akcija “Varno brez telefona”
Začela se je nacionalna preventivna akcija mobilni telefon, tokrat pod sloganom »Varno brez telefona«. Mobilni telefoni so že vrsto let eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu. Vse bolj razširjen problem tudi v Sloveniji, je vedno pogostejši dejavnik, ki dokazano povečuje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Mobilni telefoni močno vplivajo na zmanjšanje kognitivnih sposobnosti voznika, kar med vožnjo pomeni večje tveganje za nastanek prometne nesreče. Telefoni motijo našo koncentracijo, saj človek ni sposoben opravljati dveh miselnih operacij hkrati, na kar Agencija za varnost v prometu opozarja tudi s preventivno kampanjo . Voznike pozivamo, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. Vse lahko počaka, le življenje, vaše ali od koga drugega ne bo!
V aktivnostih nacionalne akcije bo sodelovala tudi policija, ki bo v tem času pogosteje opozarjala voznike na to, da mobilni telefoni ne sodijo v promet in izvajala poostren nadzor.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na slabši reakcijski časkot pri vožnji v normalnih pogojih:
- počasneje zaznavajo prometno signalizacijo,
- imajo daljši zavorni čas,
- imajo zmanjšano zaznavanje okolice,
- počasneje se odzivajo na nepredvidene dogodke,
- imajo zmanjšano vidno polje,
- vozijo s krajšo/neustrezno varnostno razdaljo,
- ne zmorejo vzdrževati enakomerne hitrosti vožnje,
- odziv na nepredvidene dogodke je slabši,
- pogosto brez nadzora menjajo vozni pas.
Pogosta uporaba mobilnih telefonov tudi med kolesarji in pešci
Tudi med kolesarjenjem ne uporabljajmo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici ter pravočasno reagiranje. Pravočasnost in ustreznost reakcij pešca ali kolesarja je zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij zmanjšana tudi do 60 %.
“Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!”
Javna agencija Republike Slovenija za varnost prometa
Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Ostale novice
opravljeno delo.Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane, osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji, začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom. Projekt je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022 ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih.
Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v sredo, 15. 4. 2021, je Občinski svet Občine Borovnica še drugič zavrnil potrditev DIIP za preureditev nekdanje trgovine Jurček v knjižnico. Občinski svet je omenjeni dokument prvič obravnaval na 6. izredni seji 12. 2. 2021. Vsi svetniki so se strinjali, da je idejna zasnova, na kateri temelji dokument identifikacije investicijskega projekta, ustrezna in da podaja dobre rešitve, kako čim bolj izkoristiti prostorske možnosti, ki jih daje nekdanja trgovina Jurček za ustrezno delovanje knjižnice, ne da bi bilo potrebno za prenovo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobivanje le-tega bi – z vsemi potrebnimi soglasji nosilcev v prostoru – namreč zahtevalo najmanj pol leta, knjižnico pa je potrebno čim prej preseliti v nove, ustreznejše prostore. Lanskoletni potresi so namreč spet pokazali, da stavba, v kateri gostuje knjižnica, ni potresno varna. Svetniki pa so izrazili dvome glede ustreznosti ocene stroškov prenove objekta, kot je podana v DIIP, ter županu in občinski upravi naložili, da preveri možnosti za zmanjšanje stroškov prenove. Soglasni pa so bili, da naj se z nakupom stavbe nekdanje trgovine ne odlaša.
