Novice

Nagovor dr. Petra Kozmusa, podpredsednika Apimondije ob 20. maju – svetovnem dnevu čebel

Generalna skupščina združenih narodov  je v New Yorku 20 decembra 2017 na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za R. Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so zbrane koristne informacije povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.

Tudi v letošnjem letu naše aktivnosti močno kroji širjenje virusa COVID-19, zato v zvezi s praznovanjem SDČ ne bodo organizirani dogodki, bo pa zaradi tega več aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih javljanj in različnih objav na družbenih medijih, da so informacije čim bolj dosegljive širši javnosti.

Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje širše javnosti da so:

  1. Čebele in ostali opraševalci izredno pomembni!
  2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene!
  3. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje!

Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel:

  • Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS)
  • V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline.
  • Ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin.
  • Setev travnikov z medonosnimi rastlinami.
  • Košnja cvetočih rastlin po cvetenju.
  • Nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih.
  • Moralna podpora čebelarjem.
  • Odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel.
  • Zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov.
  • Mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi.

Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje kaj lahko naredi dobrega za čebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem ko pomagamo čebelam pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.

Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju!

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

Dr. Peter Kozmus

Podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia

Ostale novice

1. 7. 2022
PONOVNO RAZSTAVLJEN OSTANEK LETALSKE BOMBE IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE
V parku pri stebru Borovniškega viadukta smo ponovno postavili ostanek ene od več tisoč letalskih bomb, ki so jih med II. svetovno vojno oz. med avgustom 1944 in koncem tega leta na Borovnico odvrgla letala ameriških in britanskih zračnih sil. Cilj je bil seveda Borovniški viadukt, saj bi njegovo uničenje močno otežilo oskrbo nacističnega vojaškega stroja v Italiji. Zaradi hribovite konfiguracije terena ter močne protiletalske obrambe pa je bilo cilj težko zadeti, tako da so skoraj vse bombe cilj zgrešile, pri tem pa porušile ne le zgradbe v neposredni bližini viadukta, temveč večji del Borovnice. Zaradi bombardiranja je življenje izgubilo 12 domačinov, številni pa so morali zapustiti svoje porušene domačije. Po ocenah je na Borovnico med II. svetovno vojno padla okoli tretjina vseh bomb, ki so bile odvržene na slovensko ozemlje.

(več …)

24. 6. 2022
Osmošolci spoznavali osnove parnega pogona in zgodovine Južne železnice

V četrtek, 23. 6. 2022, so  okviru tehniškega dne, osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica spoznavali osnove parnega pogona vlakov in zgodovine Južne železnice. Član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski,  upokojeni strojevodja in sodelavec Muzeja slovenskih železnic Ljubljana Bogo Troha je  učencem ob risanju na tablo razložil delovanje parne lokomotive. Tak način  predstavitve je  zelo pritegnil učence, ki so postavili tudi precej vprašanj. Vodja projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viaduktaAndrej Klemenc, prav tako član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, pa je učencem  ob ogledu tematskega parka predstavil zgodovinski kontekst in pomen gradnje Južne železnice, dilema glede trasiranja proge ter samo gradnjo Borovniškega viadukta. (več …)

9. 6. 2022
Uradna primopredaja županskih poslov

V sredo, 8. 6. 2022, je pred začetkom 19. redne seje Občinskega sveta Občine Borovnica,  zdaj že nekdanji župan Bojan Čebela, ki je dne 2. 6. 2022 podal odstopno izjavo,  uradno predal posle podžupanu Petru Črnilogarju, ki bo funkcijo župana opravljal do rednih županskih volitev, ki bodo predvidoma v začetku letošnjega novembra. Pred samo sejo pa se je nekdanji župan še prisrčno poslovil od občinskih svetnikov in se jim zahvalil za sodelovanje. Svetniki so mu izrekli priznanje za opravljeno delo in mu z upanjem, da bo kot poslanec Državnega zbora RS lahko kaj dobrega storil tudi za svojo občino, zaželeli uspešno delo na novi funkciji.

20. 5. 2022
20 MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL IN OBLETNICA ROJSTVA ANTONA JANŠE
20. maj je bil prav na pobudo slovenskih čebelarjev 17. novembra 2017 s strani Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejet razglašen za Svetovni dan čebel. Letos je svetovni praznik čebel posvečen raznolikosti čebelarskih praks na svetu ter predvsem raznolikosti čebel. Pri tem pa strokovnjaki za opraševanje opozarjajo, da pri vlogi čebel kot opraševalk ne smemo pozabiti na divje čebele, prav tako pa ne tudi na pomemben prispevek čmrljev, nekaterih vrst muh in drugih insektov. Uporaba insekticidov in herbicidov v kmetijstvu, izsuševanje mokrišč, spremembe rabe tal, prav tako pa tudi promet in pogosta košnja travnikov so največje grožnje za preživetje opraševalcev, ki imajo tako pomembno vlogo zlasti pri pridelavi sadja, seveda pa tudi medu.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!