Novice

Nagovor dr. Petra Kozmusa, podpredsednika Apimondije ob 20. maju – svetovnem dnevu čebel

Generalna skupščina združenih narodov  je v New Yorku 20 decembra 2017 na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za R. Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so zbrane koristne informacije povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.

Tudi v letošnjem letu naše aktivnosti močno kroji širjenje virusa COVID-19, zato v zvezi s praznovanjem SDČ ne bodo organizirani dogodki, bo pa zaradi tega več aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih javljanj in različnih objav na družbenih medijih, da so informacije čim bolj dosegljive širši javnosti.

Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje širše javnosti da so:

  1. Čebele in ostali opraševalci izredno pomembni!
  2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene!
  3. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje!

Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel:

  • Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS)
  • V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline.
  • Ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin.
  • Setev travnikov z medonosnimi rastlinami.
  • Košnja cvetočih rastlin po cvetenju.
  • Nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih.
  • Moralna podpora čebelarjem.
  • Odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel.
  • Zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov.
  • Mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi.

Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje kaj lahko naredi dobrega za čebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem ko pomagamo čebelam pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.

Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju!

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

Dr. Peter Kozmus

Podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia

Ostale novice

7. 1. 2022
OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

(več …)

15. 12. 2021
UREJEN TEMATSKI PARK BOROVNIŠKEGA VIADUKTA

Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.

(več …)

15. 12. 2021
Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja

15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo,  vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.

(več …)

14. 12. 2021
AKTIVNOSTI TURISTIČNEGA IN PLANINSKEGA DRUŠTVA BOROVNICA PRI VZDRŽEVANJU IN ŠIRITVI OBISKOVALSKE IN INTERPRETACIJSKE INFRASTRUKTURE V OBČINI V LETU 2021

Soteska Pekel

Močno povečan obisk soteske Pekel v letu 2020 in 2021, ki ga gre delno pripisati tudi pandemiji COVID-19, je zaradi povečane erozije dodobra zdelal del poti mimo tretjega slapa v soteski Pekel – od platoja pri slapu do naslednjih stopnic v žlebu. Še posebej sestop s slednjih je postajal smrtno nevaren za uporabnike, zato sta se borovniška turistično in planinsko društvo v letu 2021 odločila, da ta del  prednostno zavarujejo in v treh delih postavijo nove šest metrov dolge stopnice širin 40 cm. Razširjeni in utrjeni so bili odseki planinske poti: pri prvem slapu, tretjem slapu in nad tretjim slapom. Poleg tega so pred samimi stopnicami postavili dvojezično (slovensko – angleško) tablo, ki opozarja, da gre od tu dalje za zahtevno planinsko pot, ki zahteva ustrezno obleko, obutev in pripravljenost.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!