Nasveti za zimo
15. novembra 2015 se je začela nova sezona naše zimske službe. Na vrhniški komunali bomo s svojimi kooperanti poskrbeli za pluženje in posipanje kategoriziranih občinskih javnih cest in drugih javnih površin v občinah Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer.
Pred začetkom sezone smo postavili snežne kole za označevanje ovir ali robov cestišč. S posipnim materialom smo napolnili zabojnike in tako omogočili dodatno posipanje, kjer je to potrebno. Napolnili smo tudi svojo deponijo soli in peska z okoli 20-odstotno količino letne porabe. V zadnjih sezonah smo porabili za posipanje cest v vseh treh občinah v povprečju okoli 1500 ton soli in 1500 m3 peščenega drobljenca.
Za vas smo pred zimo pripravili nekaj praktičnih nasvetov. Prosimo vas, da jih upoštevate in tako našim delavcem olajšate izvajanje zimske službe:
- po pluženju javnih cest in običajnem ročnem čiščenju dostopa do svojih vhodov ne odmetavajte spluženega snega nazaj na cesto;
- s svojih dvorišč ne odmetavajte snega na javno cesto tudi, ko se ta začne že taliti; tudi spomladi so jutranje temperature nizke, zato lahko nastane nepredvidena poledica;
- na svoje objekte, neposredno ob javni cesti, namestite snegobrane in jih tudi redno vzdržujte;
- s svojih objektov, neposredno ob javnih površinah (tudi z opuščenih), odstranjujte ledene sveče;
- odstranite sneg z mesta, kjer imate postavljen zabojnik za odpadke, seveda tudi pot do njega, pred odvozom pa očistite sneg tudi z zabojnika;
- odstranite sneg z ograj ali živih mej in tako omogočite boljšo preglednost v križiščih;
- ne postavljajte posestnih ograj na parcelno mejo ceste, zlasti ne tam, kjer je cesta ozka; pred vsako postavitvijo ograje ali njeno zamenjavo morate pridobiti soglasje občine za dela v varovalnem pasu javne ceste. Izvajalec pluženja ne more odgovarjati za nekorektno postavljene in nestabilne ograje;
- če imate med sneženjem vozilo na javnem parkirišču, ga ob dnevu, ko se to pluži, umaknite; umaknite ga vsaj naslednji dan, da bomo parkirišče lahko v celoti očistili.
Občane obveščamo, da vrhniška komunala ne prodaja soli za posipanje privatnih dvorišč. Sol pa lahko kupite v vrečah v skoraj vseh trgovinah z gradbenim materialom.
Za vse nujne primere lahko pokličete dežurni telefon zimske službe: 031 740 999. Prosimo pa vas, da kličete res le, kadar je nujno, saj v podjetju med sneženjem veliko komuniciramo z našimi ekipami. Ob intenzivnih padavinah je na terenu hkrati okoli 50 delavcev.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
