NEUSTREZNO ODLAGANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH DRAGO STANE OBČINO, LAHKO PA TUDI VAS OSEBNO!
Kljub številnim opozorilom se nadaljuje praksa neustreznega odlaganja odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke in/ali neustreznega odlaganja odpadkov ob zabojnikih na ekoloških otokih. To stane nas vse skupaj oz. občino na mesec okoli 1.000 evrov! Ponovimo še enkrat – ekološki otoki so namenjeni za zbiranje steklene, papirnate in plastične oz. kovinske embalaže. Na ekoloških otokih ne puščajte ničesar drugega! Prineseno razstavite, zložite, razrežite, strgajte in/ali stisnite na primerno velikost in nato odložite v zabojnike, v odprtine, namenjene za določeno vrsto frakcij. Medobčinska inšpekcijska služba lahko na posameznika, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju u odpadki v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika (Ur. list RS, št. 100/13) kaznuje za prekršek z globo 400 €!
Tudi občasno polni zabojniki na določenih ekoloških otokih ne smejo b
iti izgovor za neustrezno odlaganje odpadkov. Le redko se zgodi, da so tudi na sosednjih ekoloških otokih zabojniki čisto polni. V kolikor se vam nabere večja količina steklene, papirne, plastične in/ali kovinske embalaže, pa jo, skupaj z nevarnimi, kosovnimi in drugimi odpadki, ki ne sodijo na ekološke otoke, odpeljite na vrhniško deponijo.
Nadzor bomo letos poostrili, zato vas bo to stalo bistveno manj kot globa primeru dokazanega neustreznega odlaganja odpadkov!
Več o odlaganju odpadkov, zgodovini prizadevanj za njihovo ločeno zbiranje, zmanjšanje in ponovno uporabo pa si lahko preberete v publikaciji JP KPV d.o.o. Ogrizek, ki ste jo prejšnji mesec dobili na dom in si jo lahko ogledate tudi v prilogi spodaj.
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
