NEUSTREZNO ODLAGANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH DRAGO STANE OBČINO, LAHKO PA TUDI VAS OSEBNO!
Kljub številnim opozorilom se nadaljuje praksa neustreznega odlaganja odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke in/ali neustreznega odlaganja odpadkov ob zabojnikih na ekoloških otokih. To stane nas vse skupaj oz. občino na mesec okoli 1.000 evrov! Ponovimo še enkrat – ekološki otoki so namenjeni za zbiranje steklene, papirnate in plastične oz. kovinske embalaže. Na ekoloških otokih ne puščajte ničesar drugega! Prineseno razstavite, zložite, razrežite, strgajte in/ali stisnite na primerno velikost in nato odložite v zabojnike, v odprtine, namenjene za določeno vrsto frakcij. Medobčinska inšpekcijska služba lahko na posameznika, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju u odpadki v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika (Ur. list RS, št. 100/13) kaznuje za prekršek z globo 400 €!
Tudi občasno polni zabojniki na določenih ekoloških otokih ne smejo b
iti izgovor za neustrezno odlaganje odpadkov. Le redko se zgodi, da so tudi na sosednjih ekoloških otokih zabojniki čisto polni. V kolikor se vam nabere večja količina steklene, papirne, plastične in/ali kovinske embalaže, pa jo, skupaj z nevarnimi, kosovnimi in drugimi odpadki, ki ne sodijo na ekološke otoke, odpeljite na vrhniško deponijo.
Nadzor bomo letos poostrili, zato vas bo to stalo bistveno manj kot globa primeru dokazanega neustreznega odlaganja odpadkov!
Več o odlaganju odpadkov, zgodovini prizadevanj za njihovo ločeno zbiranje, zmanjšanje in ponovno uporabo pa si lahko preberete v publikaciji JP KPV d.o.o. Ogrizek, ki ste jo prejšnji mesec dobili na dom in si jo lahko ogledate tudi v prilogi spodaj.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
