Novice

OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

Jabolka so pozna (sredina oktobra), rdeče barve s prižami, premera do 6 cm. Odlična so za predelavo v sokove, za sušenje in se ustrezno uskladiščena obdržijo pozno v zimo.

Revija Sadjar  je v letu 1927 objavila članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v naši dolini. Z borovniške železniške postaje je tistem času v države severno od nas vsako leto odpeljal po en vagon jabolk.

V poznejšem obdobju je bil “Paplerjev bobovec” skorajda pozabljen. »Domovinsko pravico« mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica pod vodstvom Rudija Cerka.

V letu 2010 je bila sorta predstavljena na republiški sadjarski razstavi v Tolminu.

V Levstikovem sadovnjaku na Gobniku je  akademik prof. dr. Matjaž Kmecl  28. novembra 2014 posadil jablano Paplerjev bobovec in ob tem dejal: “Je v mnogočem simbolen: je dejansko popolnoma slovenski, ustvaril ga je slovenski, cankarjevsko vzorni učitelj Papler, njegovo drevesno ‘mater’ in ‘očeta’ so naši kmetje že zdavnaj čisto posvojili, za povrh pa so vse te jablane z robustnimi sadeži vred po slovensko trdožive in tiho kljubovalne.”

Na Gorenjskem že vrsto leto v okviru Tedna ljubiteljske kulture posadijo sadiko Paplerjevega bobovca. S tem je ta avtohtona sorta postala tudi simbol umnega gospodarjenja, ljubiteljske kulture in lokalnega povezovanja. Prvega so posadili leta 2017 pri Domu starejših občanov v Naklem, leto kasneje je  pa  posestvu Biotehniškega centra Naklo. Lani so Paplerjev bobrovec zasadili pri Domu starejših občanov na Okroglem.

Paplerjev bobovec je preko zgoraj omenjenih dejavnosti postal simbol medgeneracijskega in družbenega povezovanja že in prerašča v blagovno znamko na kulturno-umetniškem, raziskovalno-razvojnem, izobraževalnem, kmetijskem in gospodarskem področju.

Paplerjev bobovec poznajo tudi na vzhodnem Tirolskem. V kraju Matrei ima lokalni hotelir nasad teh jablan. Lastnik je še kot mladenič z očetom obiskal grob g. Paplerja v Borovnici. Jabolka goji zaradi lepe rdeče obarvanosti plodov, približno enake debeline (6 do 7 cm) in dolge obstojnosti. Vsi plodovi končajo na mizah gostov hotela Goldried.

 

dr. Drago Papler in Andrej Klemenc

Ostale novice

1. 7. 2022
PONOVNO RAZSTAVLJEN OSTANEK LETALSKE BOMBE IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE
V parku pri stebru Borovniškega viadukta smo ponovno postavili ostanek ene od več tisoč letalskih bomb, ki so jih med II. svetovno vojno oz. med avgustom 1944 in koncem tega leta na Borovnico odvrgla letala ameriških in britanskih zračnih sil. Cilj je bil seveda Borovniški viadukt, saj bi njegovo uničenje močno otežilo oskrbo nacističnega vojaškega stroja v Italiji. Zaradi hribovite konfiguracije terena ter močne protiletalske obrambe pa je bilo cilj težko zadeti, tako da so skoraj vse bombe cilj zgrešile, pri tem pa porušile ne le zgradbe v neposredni bližini viadukta, temveč večji del Borovnice. Zaradi bombardiranja je življenje izgubilo 12 domačinov, številni pa so morali zapustiti svoje porušene domačije. Po ocenah je na Borovnico med II. svetovno vojno padla okoli tretjina vseh bomb, ki so bile odvržene na slovensko ozemlje.

(več …)

24. 6. 2022
Osmošolci spoznavali osnove parnega pogona in zgodovine Južne železnice

V četrtek, 23. 6. 2022, so  okviru tehniškega dne, osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica spoznavali osnove parnega pogona vlakov in zgodovine Južne železnice. Član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski,  upokojeni strojevodja in sodelavec Muzeja slovenskih železnic Ljubljana Bogo Troha je  učencem ob risanju na tablo razložil delovanje parne lokomotive. Tak način  predstavitve je  zelo pritegnil učence, ki so postavili tudi precej vprašanj. Vodja projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viaduktaAndrej Klemenc, prav tako član Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, pa je učencem  ob ogledu tematskega parka predstavil zgodovinski kontekst in pomen gradnje Južne železnice, dilema glede trasiranja proge ter samo gradnjo Borovniškega viadukta. (več …)

9. 6. 2022
Uradna primopredaja županskih poslov

V sredo, 8. 6. 2022, je pred začetkom 19. redne seje Občinskega sveta Občine Borovnica,  zdaj že nekdanji župan Bojan Čebela, ki je dne 2. 6. 2022 podal odstopno izjavo,  uradno predal posle podžupanu Petru Črnilogarju, ki bo funkcijo župana opravljal do rednih županskih volitev, ki bodo predvidoma v začetku letošnjega novembra. Pred samo sejo pa se je nekdanji župan še prisrčno poslovil od občinskih svetnikov in se jim zahvalil za sodelovanje. Svetniki so mu izrekli priznanje za opravljeno delo in mu z upanjem, da bo kot poslanec Državnega zbora RS lahko kaj dobrega storil tudi za svojo občino, zaželeli uspešno delo na novi funkciji.

20. 5. 2022
20 MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL IN OBLETNICA ROJSTVA ANTONA JANŠE
20. maj je bil prav na pobudo slovenskih čebelarjev 17. novembra 2017 s strani Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejet razglašen za Svetovni dan čebel. Letos je svetovni praznik čebel posvečen raznolikosti čebelarskih praks na svetu ter predvsem raznolikosti čebel. Pri tem pa strokovnjaki za opraševanje opozarjajo, da pri vlogi čebel kot opraševalk ne smemo pozabiti na divje čebele, prav tako pa ne tudi na pomemben prispevek čmrljev, nekaterih vrst muh in drugih insektov. Uporaba insekticidov in herbicidov v kmetijstvu, izsuševanje mokrišč, spremembe rabe tal, prav tako pa tudi promet in pogosta košnja travnikov so največje grožnje za preživetje opraševalcev, ki imajo tako pomembno vlogo zlasti pri pridelavi sadja, seveda pa tudi medu.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!