OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Jabolka so pozna (sredina oktobra), rdeče barve s prižami, premera do 6 cm. Odlična so za predelavo v sokove, za sušenje in se ustrezno uskladiščena obdržijo pozno v zimo.
Revija Sadjar je v letu 1927 objavila članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v naši dolini. Z borovniške železniške postaje je tistem času v države severno od nas vsako leto odpeljal po en vagon jabolk.
V poznejšem obdobju je bil “Paplerjev bobovec” skorajda pozabljen. »Domovinsko pravico« mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica pod vodstvom Rudija Cerka.
V letu 2010 je bila sorta predstavljena na republiški sadjarski razstavi v Tolminu.
V Levstikovem sadovnjaku na Gobniku je akademik prof. dr. Matjaž Kmecl 28. novembra 2014 posadil jablano Paplerjev bobovec in ob tem dejal: “Je v mnogočem simbolen: je dejansko popolnoma slovenski, ustvaril ga je slovenski, cankarjevsko vzorni učitelj Papler, njegovo drevesno ‘mater’ in ‘očeta’ so naši kmetje že zdavnaj čisto posvojili, za povrh pa so vse te jablane z robustnimi sadeži vred po slovensko trdožive in tiho kljubovalne.”
Na Gorenjskem že vrsto leto v okviru Tedna ljubiteljske kulture posadijo sadiko Paplerjevega bobovca. S tem je ta avtohtona sorta postala tudi simbol umnega gospodarjenja, ljubiteljske kulture in lokalnega povezovanja. Prvega so posadili leta 2017 pri Domu starejših občanov v Naklem, leto kasneje je pa posestvu Biotehniškega centra Naklo. Lani so Paplerjev bobrovec zasadili pri Domu starejših občanov na Okroglem.
Paplerjev bobovec je preko zgoraj omenjenih dejavnosti postal simbol medgeneracijskega in družbenega povezovanja že in prerašča v blagovno znamko na kulturno-umetniškem, raziskovalno-razvojnem, izobraževalnem, kmetijskem in gospodarskem področju.
Paplerjev bobovec poznajo tudi na vzhodnem Tirolskem. V kraju Matrei ima lokalni hotelir nasad teh jablan. Lastnik je še kot mladenič z očetom obiskal grob g. Paplerja v Borovnici. Jabolka goji zaradi lepe rdeče obarvanosti plodov, približno enake debeline (6 do 7 cm) in dolge obstojnosti. Vsi plodovi končajo na mizah gostov hotela Goldried.
dr. Drago Papler in Andrej Klemenc
Ostale novice
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
Soteska Pekel
Močno povečan obisk soteske Pekel v letu 2020 in 2021, ki ga gre delno pripisati tudi pandemiji COVID-19, je zaradi povečane erozije dodobra zdelal del poti mimo tretjega slapa v soteski Pekel – od platoja pri slapu do naslednjih stopnic v žlebu. Še posebej sestop s slednjih je postajal smrtno nevaren za uporabnike, zato sta se borovniška turistično in planinsko društvo v letu 2021 odločila, da ta del prednostno zavarujejo in v treh delih postavijo nove šest metrov dolge stopnice širin 40 cm. Razširjeni in utrjeni so bili odseki planinske poti: pri prvem slapu, tretjem slapu in nad tretjim slapom. Poleg tega so pred samimi stopnicami postavili dvojezično (slovensko – angleško) tablo, ki opozarja, da gre od tu dalje za zahtevno planinsko pot, ki zahteva ustrezno obleko, obutev in pripravljenost.
