Novice

Ob 8. februarju – slovenskem kulturnem prazniku

Letošnji Prešernov dan je drugačen, manj prešeren, čeprav zato še ne nujno tudi manj kulturen. Sodobni mediji in sredstva množične komunikacije danes sleherniku s pametnim telefonom, računalnikom ali računalniško tablico ter dostopom do medmrežja, omogočajo oddaljeni dostop do toliko kulturnih vsebin, kot jih prej ni imela celotna manjšina tistih, ki so lahko večino življenja preživeli posvetili temu, da so se ukvarjali s kulturo in umetnostjo. Ter obenem ponujajo neslutene možnosti kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja.

Pa vendar nekaj tako očitno manjka – prav tisto, kar kultura pravzaprav na nek način vseskozi poskuša preseči. Ujetost v posamično telo, glas, gesto, gib, prostor. Zdaj vidimo, kako nam manjka prav to fizično, telesno, zamejeno in umrljivo. Kako nič ne more nadomestiti npr. lanskega ali predlanskega Kulturahoda, s katerim so člani občinskih društev omogočili, da prostor in kraje, ki so nam sicer tako domači, družeč se med seboj spoznamo v novi luči, luči, ki jim skozi enkratno pripoved ali pesem živega človeškega glasu oz. glasov dodaja kulturno vsebino in pomen.

In ker letos to ni mogoče, se bomo, upajmo, prav zaradi tega še toliko bolj zavedli bogastva, ki nam ga dajejo tako lokalno kulturno umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter vezi, ki pri tem nastajajo tako med nami kot tudi med nami in prostorom, v katerem živimo, kot tudi umetniška gostovanja v živo pri nas.  In da bomo znali to bolj ceniti – tudi za ceno tega, da bo kdaj nekaj kvadratnih metrov kakšne dovozne ceste asfaltiranih kasneje. Kajti brez te žive kulture smo le težko prešerni.

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!