Novice

Ob smrti Frančiška Marjana Drašlerja,  častnega občana Občine Borovnica

Poslovil se je častni občan Občine Borovnica, Frančišek Marjan Drašler, ki smo ga občani bolj kot po imenu in priimku  poznali  po njegovem vzdevku »Žogr«. Bil je prostovoljec v pravem pomenu besede, vedno na razpolago, zanesljiv, mož beseda, skromen in preprost, vedno pripravljen pomagati vsakomur. Še posebej če je šlo, dobesedno, za streho nad glavo. Zato je bil leta 2017 prejemnik najvišjega občinskega priznanja, postal je častni občan Občine Borovnica. Zasluženo, ob stoječih ovacijah celotne dvorane, s solznimi očmi, je na svoj 80. rojstni dan priznanje sprejel iz rok župana, in ob tem vidno ginjen dejal: »Rad bi se najlepše zahvalil predvsem predlagateljem tega priznanja, kakor tudi županu, občinskemu svetu, ki je to potrdil in priznal, da je bilo moje delo dobro tudi za celotno občino v preteklosti, če mi bo pa zdravje še služilo, se bomo pa še videli«. Večni prostovoljec!

Rojen je bil leta 1937 na Dolu pri Borovnici. Svojo poklicno pot je posvetil delu z lesom, službeno v tovarni Liko, v prostem času pa je opravljal mizarske in tesarske storitve za številne občane. Pogled na marsikatero borovniško streho bo še dolgo obudil spomin tudi na njenega izdelovalca. Svoje poklicno znanje pa je nesebično razdajal tudi v dobro številnih borovniških društev in krajanov. Pri vsaki organizaciji prireditve je bilo potrebno tudi delo prostovoljcev, ki so imeli znanje, predvsem pa voljo in željo pomagati pri projektih skupnosti. Za njegovo neprecenljivo pomoč in trud se mu na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo.

Svoj prosti čas pa je poleg dela dobrovoljno posvečal tudi številnim družbenim vlogam. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Borovnica je postal konec leta 1990. Že naslednje leto je po svoji funkciji  postal tudi vodja obrambnih priprav in nosil veliko odgovornost za organizacijo in delovanje krajevne skupnosti v osamosvojitveni vojni. Borovnica je bila ogrožena zaradi bližine Ljubljane oziroma možnega napada JLA na naše glavno mesto, po drugi strani pa tudi zaradi možnosti vojaške akcije JLA za ponovno zavzetje skladišča Podstrmec. Največjo nevarnost za prebivalce takrat pa so predstavljali transporti iz skladišča skozi Borovnico.

Po ustanovitvi Občine Borovnica (1.1.1995) je bila Krajevna skupnost Borovnica ukinjena, s tem mu je prenehala funkcija predsednika. Svoje delo je nadaljeval kot izvoljeni član občinskega sveta. Aktivno je sodeloval v številnih društvih, kot predsednik ali le kot član, ali pa je bil kot zelo praktičen in delaven občan povabljen k prostovoljnemu delu. Bil je v vodstvu Turističnega društva, Društva upokojencev, Društva

zveze borcev. Sodeloval je pri organizaciji številnih društvenih prireditev, vsakoletni prireditvi “Praznik  borovnic”, pri spominskih slovesnostih ob 1. novembru, vzdrževanju in urejanju partizanskih grobišč. Bil je gasilec veteran, vedno pripravljen na vaje in tekmovanje in vedno v dobri kondiciji. Tudi za šport je našel čas, rad je imel predvsem nogomet, kot prostovoljec pa je opravil neprecenljivo delo pri obnovi TVD Partizan.

Žogrovo predanost lepo ponazorijo verzi našega pesnika, Antona Aškerca, s katerimi se poslavljamo od njega:

Čaša tvoja je – življenje tvoje.

Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra,

Dela slavna za rojake svoje,

Za rojake in za domovino.

Ostale novice

17. 1. 2022
KRIŽEM KRAŽEM V BESEDI IN SLIKI PO DOGAJANJU V OBČINI BOROVNICA V LETU 2021

V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.

(več …)

7. 1. 2022
OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

(več …)

15. 12. 2021
UREJEN TEMATSKI PARK BOROVNIŠKEGA VIADUKTA

Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.

(več …)

15. 12. 2021
Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja

15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo,  vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!