Novice

Obeta se nov pomemben korak pri ohranitvi in predstavitvi dediščine Borovniškega viadukta

Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj – Trst je zgodovinsko preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom. Temu je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj oz. modernizacija vseh vidikov življenja.  Proga je sicer po I. svetovni vojni  zaradi geo-političnih sprememb izgubila svoj  izjemen gospodarski pomen. Med  2. svetovno vojno pa je dobila velik vojaško-strateški pomen, Borovniški viadukt pa je s tem postal ena od pomembnih tarč za onesposabljanje prometa po njej.

Ob tem ni šlo brez »kolateralne škode«, kot brezosebni vojaški žargon imenuje nenamerne civilne žrtve, ki jih tudi v Borovnici ni bilo malo.  Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji  nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta pa so razstrelili. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena.

Razvoj Borovnice v zadnjih 170 letih, od kar se je začela gradnja Borovniškega viadukta, je neločljivo vezan na razvoj in usodo železniške proge, ki povezuje srednjo Evropo s Jadranom.  Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet začela dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja.  Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani.

Železnica ima zaradi vsega zgoraj navedenega poseben pomen tudi za identiteto kraja, saj je v dobrem in slabem krojila in še kroji njegovo usodo. Železniška tehniška in kulturna dediščina pa postaja vse bolj pomembna tudi za prepoznavnost kraja in razvoj turizma v občini! Z obnovo železniške čuvajnice 666 je bil leta 2007 storjen prvi večji korak k ohranjanju in predstavitvi dediščine po proglasitvi ostankov edinega preostalega stebra Borovniškega viadukta za spomenik občinskega pomena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi organizacija proslava ob 160 letnici Južne železnice na nacionalni ravni in z mednarodno udeležbo ter izid publikacije »Borovnica-pogledi dveh stoletij« leta 2017 sta dala prispevek v tej smeri. Prav tako tudi organizacija prevoza z muzejskim vlakom iz Ljubljane na osrednjo občinsko turistično prireditev »Praznik Borovnice« med leti 2017 in 2019.

Vendar pa mlajše generacije, prav tako pa v zadnjih letih zelo številni, ki so se preselili v Borovnico, premalo poznajo zgodovinski pomen železnice in Borovniškega viadukta kot njenega simbola, za razvoj kraja, prav tako pa tudi železniške dediščine kot potenciala, ki lahko v času, v katerem železnica ponovno pridobiva pomen, služi h krepitvi pripadnosti ter povezovanju med generacijami ter med priseljenci in »staroselci«.

Z namenom krepitve in izrabe tega potenciala je Občina Borovnica na 3. rok 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja konec letošnjega januarja prijavila projekt na področju krepitve lokalne pripadnosti  z naslovom  “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” .

Konec julija smo s strani LAS Barje z zaledjem  dobili obvestilo , da je bil projekt izbran kot eden izmed tistih, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  Projekt vključuje:

  • ureditev tematskega parka z informacijskimi tablami, na katerih bo predstavljena zgodovina viadukta, v parku pri Borovniškem viaduktu;
  • ureditev spominske poti do JZ pete viadukta, vključno z ureditvijo t. i. »Dijaške poti«, ki služi kot bližnjica med Zalarjevo cesto in Ramovševo ulico;
  • ureditev razglednega platoja pri JZ peti viadukta s postavitvijo informacijske in panoramske table;
  • obnovo stare varovalne ograje v zgornjem delu Miklavičeve ulice;
  • obnovo originalnih stopnic in ograje od Miklavičeve ceste proti poslopju stare postaje ter ureditev počivališča in informacijske table ob lipi pred poslopjem stare postaje;
  • raziskovanje zgodovine gradnje Južne železnice in Borovniškega viadukta ter razvoja železniškega prometa in njegovega vpliva na razvoj Borovnice preko dejavnosti zgodovinskega krožka na OŠ dr. Ivana Korošca ter predstavitev rezultatov dejavnosti članov krožka drugim učencem, staršem in krajanom;
  • razširjeno in posodobljeno predstavitev zgodovine Borovniškega viadukta preko svetovnega spleta in aplikacij za pametne telefone.

Ocenjena vrednost projekta, pri katerem poleg OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sodeluje še HUD Karel Barjanski, je malo manj kot 91.000 €.  Pri tem naj bi iz sklada ESRR pridobili dobrih 58.000 € ostalo pa bo financirano iz občinskega proračuna.

Projektno vlogo sedaj čaka še končna potrditev s strani Ministrstva za gospodarski razvoj  in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov.  Zaradi dolgotrajnosti postopka se bo večina  izvedbe projekta zamaknila v leto 2021.

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!