Novice

Obeta se nov pomemben korak pri ohranitvi in predstavitvi dediščine Borovniškega viadukta

Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj – Trst je zgodovinsko preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom. Temu je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj oz. modernizacija vseh vidikov življenja.  Proga je sicer po I. svetovni vojni  zaradi geo-političnih sprememb izgubila svoj  izjemen gospodarski pomen. Med  2. svetovno vojno pa je dobila velik vojaško-strateški pomen, Borovniški viadukt pa je s tem postal ena od pomembnih tarč za onesposabljanje prometa po njej.

Ob tem ni šlo brez »kolateralne škode«, kot brezosebni vojaški žargon imenuje nenamerne civilne žrtve, ki jih tudi v Borovnici ni bilo malo.  Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji  nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta pa so razstrelili. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena.

Razvoj Borovnice v zadnjih 170 letih, od kar se je začela gradnja Borovniškega viadukta, je neločljivo vezan na razvoj in usodo železniške proge, ki povezuje srednjo Evropo s Jadranom.  Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet začela dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja.  Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani.

Železnica ima zaradi vsega zgoraj navedenega poseben pomen tudi za identiteto kraja, saj je v dobrem in slabem krojila in še kroji njegovo usodo. Železniška tehniška in kulturna dediščina pa postaja vse bolj pomembna tudi za prepoznavnost kraja in razvoj turizma v občini! Z obnovo železniške čuvajnice 666 je bil leta 2007 storjen prvi večji korak k ohranjanju in predstavitvi dediščine po proglasitvi ostankov edinega preostalega stebra Borovniškega viadukta za spomenik občinskega pomena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi organizacija proslava ob 160 letnici Južne železnice na nacionalni ravni in z mednarodno udeležbo ter izid publikacije »Borovnica-pogledi dveh stoletij« leta 2017 sta dala prispevek v tej smeri. Prav tako tudi organizacija prevoza z muzejskim vlakom iz Ljubljane na osrednjo občinsko turistično prireditev »Praznik Borovnice« med leti 2017 in 2019.

Vendar pa mlajše generacije, prav tako pa v zadnjih letih zelo številni, ki so se preselili v Borovnico, premalo poznajo zgodovinski pomen železnice in Borovniškega viadukta kot njenega simbola, za razvoj kraja, prav tako pa tudi železniške dediščine kot potenciala, ki lahko v času, v katerem železnica ponovno pridobiva pomen, služi h krepitvi pripadnosti ter povezovanju med generacijami ter med priseljenci in »staroselci«.

Z namenom krepitve in izrabe tega potenciala je Občina Borovnica na 3. rok 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja konec letošnjega januarja prijavila projekt na področju krepitve lokalne pripadnosti  z naslovom  “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” .

Konec julija smo s strani LAS Barje z zaledjem  dobili obvestilo , da je bil projekt izbran kot eden izmed tistih, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  Projekt vključuje:

  • ureditev tematskega parka z informacijskimi tablami, na katerih bo predstavljena zgodovina viadukta, v parku pri Borovniškem viaduktu;
  • ureditev spominske poti do JZ pete viadukta, vključno z ureditvijo t. i. »Dijaške poti«, ki služi kot bližnjica med Zalarjevo cesto in Ramovševo ulico;
  • ureditev razglednega platoja pri JZ peti viadukta s postavitvijo informacijske in panoramske table;
  • obnovo stare varovalne ograje v zgornjem delu Miklavičeve ulice;
  • obnovo originalnih stopnic in ograje od Miklavičeve ceste proti poslopju stare postaje ter ureditev počivališča in informacijske table ob lipi pred poslopjem stare postaje;
  • raziskovanje zgodovine gradnje Južne železnice in Borovniškega viadukta ter razvoja železniškega prometa in njegovega vpliva na razvoj Borovnice preko dejavnosti zgodovinskega krožka na OŠ dr. Ivana Korošca ter predstavitev rezultatov dejavnosti članov krožka drugim učencem, staršem in krajanom;
  • razširjeno in posodobljeno predstavitev zgodovine Borovniškega viadukta preko svetovnega spleta in aplikacij za pametne telefone.

Ocenjena vrednost projekta, pri katerem poleg OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sodeluje še HUD Karel Barjanski, je malo manj kot 91.000 €.  Pri tem naj bi iz sklada ESRR pridobili dobrih 58.000 € ostalo pa bo financirano iz občinskega proračuna.

Projektno vlogo sedaj čaka še končna potrditev s strani Ministrstva za gospodarski razvoj  in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov.  Zaradi dolgotrajnosti postopka se bo večina  izvedbe projekta zamaknila v leto 2021.

Ostale novice

16. 5. 2022
Pridružimo se prizadevanjem ZEOS za ponovno uporabo električnih naprav in aparatov

Tudi pri nas se dogajajo premiki v smeri povečevanja popravil aparatov. Družba ZEOS, d.o.o. sodeluje na nekaterih večjih dogodkih po državi, na katere so vabljeni vsi, ki imajo doma svoje male električne aparate in audio-video naprave, ki bi jih želeli popraviti. Brezplačno jih bo pregledal in diagnosticiral njihovo napako hišni serviser iz Servisa Jurco, ki bo za vse preveril tudi dobavljivost rezervnih delov (za morebitno popravilo aparata pa bo možen dogovor z njim na licu mesta). S servisnimi aktivnostmi so pričeli v soboto, 7. maja 2022, kjer so z vozilom E-transformer 2.0. sodelovali na dogodku Prevetrimo omare 5 v Logatcu, ki je potekal v organizaciji Knjižnice Logatec in Komunalnega podjetja Logatec d.o.o..

(več …)

16. 5. 2022
KONCERT TROBILNEGA KVINTETA CONTRAST

V sklopu festivala Glasbena fabr’ka, ki ga organizira Kulturno društvo Adriars , je v nedeljo, 15. 5. 2022,  ob 19.00, nastopil trobilni kvintete Adriars v zasedbi: Gregor Turk -trobenta, Blaž Avbar – trobenta, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec- pozavna in Uroš Vegelj – tuba. Glasbeniki s s svojim nastopom, ki je temeljil na skladbah slavnega ruskega skladatelja Sergeja Rachmaninova ter nekoliko manj znanih, a strukturno in tonsko raznovrstnih delih avtorjev Victorja Ewalda, Tilna Slakana in s humorjem in sarkazmom bogati skladbi “Ali poznate cesarja Jožefa?”, avstrijskega skladatelja Wernerja Pirchnerja navdušili dobrih 70 poslušalcev, ki so se zbrali v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

11. 5. 2022
ZDRAVSTVENO STANJE V OBČINI BOROVNICA V LETU 2022: NAJVEČJI PROBLEM – PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA

Prikaz Zdravje v občini 2022, ki ga pripravlja NIJZ,  je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Tudi v letu 2022 občina Borovnica negativno izstopa po številu poškodovanih v prometnih nezgodah, deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji in boleznih, ki so neposredno pripisane prekomernemu uživanju alkohola. Slabše od povprečja se je občina odrezala tudi pri odzivnosti v programu DORA. Pozitivno pa občina odstopa glede števila bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in bolniških odsotnosti.

(več …)

19. 4. 2022
TRADICIONALNA SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA – LETOS TUDI Z UDELEŽBO SKUPINE PROSTOVOLJCEV IZ PETROLA  

Zavod Tri-niti je ob podpori in v sodelovanju z Občino Borovnica ter v sodelovanju z JP KPV d. o. o. v prvi polovici aprila izvedel tradicionalno čistilno akcijo čiščenja okolice v občini Borovnica.  Ker ni bilo mogoče natančno predvideti začetka in konca napovedanih padavin je glavnina akcije potekala tako v soboto 9. aprila, kot tudi v nedeljo, 10. 4. 2022. DPŽ Ajda ter vzgojitelji in varovanci vrtca Borovnica so se obvezali, da  se bodo akciji pridružili  kasneje in čistili ob  Svetovnem dnevu Zemlje, 22. in 23. 4. 2022. Skupaj smo do sedaj pobrali skoraj 400 kg odpadkov. Pobrane odpadke je odpeljalo JP KPV d.o.o. Med najbolj pogostimi odpadki so  bile pločevinke (predvsem piva),  plastenke,  ostala plastična embalaža ter cigaretni ogorki. Med odpadki smo našli najdejo tudi številne zaščiten obrazne maske za ter  precej polivinila.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!