Novice

Obeta se nov pomemben korak pri ohranitvi in predstavitvi dediščine Borovniškega viadukta

Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj – Trst je zgodovinsko preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom. Temu je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj oz. modernizacija vseh vidikov življenja.  Proga je sicer po I. svetovni vojni  zaradi geo-političnih sprememb izgubila svoj  izjemen gospodarski pomen. Med  2. svetovno vojno pa je dobila velik vojaško-strateški pomen, Borovniški viadukt pa je s tem postal ena od pomembnih tarč za onesposabljanje prometa po njej.

Ob tem ni šlo brez »kolateralne škode«, kot brezosebni vojaški žargon imenuje nenamerne civilne žrtve, ki jih tudi v Borovnici ni bilo malo.  Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji  nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta pa so razstrelili. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena.

Razvoj Borovnice v zadnjih 170 letih, od kar se je začela gradnja Borovniškega viadukta, je neločljivo vezan na razvoj in usodo železniške proge, ki povezuje srednjo Evropo s Jadranom.  Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet začela dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja.  Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani.

Železnica ima zaradi vsega zgoraj navedenega poseben pomen tudi za identiteto kraja, saj je v dobrem in slabem krojila in še kroji njegovo usodo. Železniška tehniška in kulturna dediščina pa postaja vse bolj pomembna tudi za prepoznavnost kraja in razvoj turizma v občini! Z obnovo železniške čuvajnice 666 je bil leta 2007 storjen prvi večji korak k ohranjanju in predstavitvi dediščine po proglasitvi ostankov edinega preostalega stebra Borovniškega viadukta za spomenik občinskega pomena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi organizacija proslava ob 160 letnici Južne železnice na nacionalni ravni in z mednarodno udeležbo ter izid publikacije »Borovnica-pogledi dveh stoletij« leta 2017 sta dala prispevek v tej smeri. Prav tako tudi organizacija prevoza z muzejskim vlakom iz Ljubljane na osrednjo občinsko turistično prireditev »Praznik Borovnice« med leti 2017 in 2019.

Vendar pa mlajše generacije, prav tako pa v zadnjih letih zelo številni, ki so se preselili v Borovnico, premalo poznajo zgodovinski pomen železnice in Borovniškega viadukta kot njenega simbola, za razvoj kraja, prav tako pa tudi železniške dediščine kot potenciala, ki lahko v času, v katerem železnica ponovno pridobiva pomen, služi h krepitvi pripadnosti ter povezovanju med generacijami ter med priseljenci in »staroselci«.

Z namenom krepitve in izrabe tega potenciala je Občina Borovnica na 3. rok 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja konec letošnjega januarja prijavila projekt na področju krepitve lokalne pripadnosti  z naslovom  “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” .

Konec julija smo s strani LAS Barje z zaledjem  dobili obvestilo , da je bil projekt izbran kot eden izmed tistih, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  Projekt vključuje:

  • ureditev tematskega parka z informacijskimi tablami, na katerih bo predstavljena zgodovina viadukta, v parku pri Borovniškem viaduktu;
  • ureditev spominske poti do JZ pete viadukta, vključno z ureditvijo t. i. »Dijaške poti«, ki služi kot bližnjica med Zalarjevo cesto in Ramovševo ulico;
  • ureditev razglednega platoja pri JZ peti viadukta s postavitvijo informacijske in panoramske table;
  • obnovo stare varovalne ograje v zgornjem delu Miklavičeve ulice;
  • obnovo originalnih stopnic in ograje od Miklavičeve ceste proti poslopju stare postaje ter ureditev počivališča in informacijske table ob lipi pred poslopjem stare postaje;
  • raziskovanje zgodovine gradnje Južne železnice in Borovniškega viadukta ter razvoja železniškega prometa in njegovega vpliva na razvoj Borovnice preko dejavnosti zgodovinskega krožka na OŠ dr. Ivana Korošca ter predstavitev rezultatov dejavnosti članov krožka drugim učencem, staršem in krajanom;
  • razširjeno in posodobljeno predstavitev zgodovine Borovniškega viadukta preko svetovnega spleta in aplikacij za pametne telefone.

Ocenjena vrednost projekta, pri katerem poleg OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sodeluje še HUD Karel Barjanski, je malo manj kot 91.000 €.  Pri tem naj bi iz sklada ESRR pridobili dobrih 58.000 € ostalo pa bo financirano iz občinskega proračuna.

Projektno vlogo sedaj čaka še končna potrditev s strani Ministrstva za gospodarski razvoj  in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov.  Zaradi dolgotrajnosti postopka se bo večina  izvedbe projekta zamaknila v leto 2021.

Ostale novice

17. 9. 2020
PODALJŠANJE PLOČNIKA NA GRADIŠNIKOVI ULICI VZPOSTAVILO POGOJE ZA VARNO ŠOLSKO POT

Gradišnikova ulica je ena od osrednjih prometnih žil v Borovnici, predvsem za številne otroke iz obeh naselij stanovanjskih blokov na njihovi poti v šolo in vrtec. Ker so na njej tudi parkirišča, pri gradnji bloka, v katerem je bila nekdaj poslovalnica NLB, pa je bila načrtovana in izvedena zelo neposrečena rešitev, zaradi katere stopnice, ki vodijo v stavbo, presekajo hodnik za pešce in ker je na nasprotni strani ceste, tam kjer cesta zavije in postane najmanj pregledna,  v dolžini dobrih 100 m manjkal pločnik, na njej ni bilo mogoče zadostiti pogojem za zagotovite varne poti v šolo. Zdaj se je to spremenilo!

(več …)

14. 9. 2020
ETM 2020: SLOVESNO ODPRT P+R BOROVNICA ! PRIREDITEV LEPO USPELA! IZREDNO NAVDUŠENJE NAD »PUMPTRACK« STEZO!
Zaradi pandemije COVID-19 smo novo parkirišče pri železniški postaji Borovnica svojemu namenu predali s skoraj polletno zamudo. V prekrasnem sončnem vremenu smo v soboto, 12. 9. 2020, to storili ob navzočnosti uglednih gostov: mag. Darka Trajanova, direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Darje Kocbek, direktorice SŽ Potniški promet d. o. o. in g. Matjaža Kranjca, direktorja SŽ Infrastruktura d. o. o. Prisotni so bili tudi: župan in podžupan Brezovice g. Metod Ropret in g. Marko Čuden, predstavnik Občine Sevnica g. Robert Kaše in nekdanji župan Občine  Borovnica  g. Andrej Ocepek ter sedanja direktorica občinske uprave Dolores Dolenc Bajc .
3. 9. 2020
Ob 10. obletnici ustanovitve in dela Društva dolanskih fantov – DFV

V letu 2020 mineva natanko 10 let od ustanovitve Društva dolanskih fantov –DFV. Spodaj si lahko preberete zapis, ki ga je ob 10. obletnici društva pripravil njegov pobudnik in dolgoletni predsednik Janez Čerin. Društvu ob jubileju čestitamo in mu želimo, da bi še naprej delovalo uspešno ter tako negovalo običaje, krepilo družabno življenje ter izvajalo in/ali podpiralo številne dejavnosti v skupno korist ne le na območju Dola in Laz, temveč v celotni občini.

(več …)

27. 8. 2020
Pomagaje ohraniti spomin na nekoč priljubljeno prizorišče družabnega življenje v Borovnici
Še pred drugo svetovno vojno so na začetku Zalarjeve ulice postavili zanimivo leseno stavbo. Podolgovato poslopje  je  služilo kot pokrito kegljišče. Dolga leta je bilo in je to ostalo še nekaj časa po tem, ko je kegljanje izgubilo svojo popularnost. Za kratek čas ga je po svoji ustanovitvi kot zadnji uporabnik uporabljal HUD Karel Barjanski. Močno načetega od zoba časa in nič več funkcionalnega po merilih sodobnega časa ga ni želel prevzeti nihče. Propadajoča stavba je začela predstavljati grožnjo za varno otroško igro, saj na eni strani igrišče vrtca, na drugi pa otroško igrišče, namenjeno vsem otrokom do 12. leta.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!