Novice

Odkrili doprsni kip pomembnega slovenskega čeblarja, rojenega v Borovnici

 

20. 9. 2016 je pri plemenilni postaji v Kamniški Bistrici potekalo slavnostno odkritje doprsnega kipa profesorju Josipu Verbiču. S postavitvijo kipa, ki ga je izdelal Miha Kač, so se čebelarke in čebelarji Čebelarskega društva Kamnik poklonili spominu na profesorja Verbiča in se mu oddolžili za njegov prispevek pri postavitvi prve plemenilne postaje v Sloveniji ter njegov prispevek kamniškemu in slovenskemu čebelarstvu. Zbranim se je v imenu Občine Kamnik pridružil podžupan Igor Žavbi skupaj s predsednikom Čebelarskega društva Kamnik Štefanom Virjentom in tajnikom Čebelarske zveze Slovenije Antonom Tomcem.

Josip Verbič je osnovno šolo obiskoval v Borovnici, gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani, maturiral pa leta 1890. Najprej je bil učitelj pripravnik v Trnovem (Notranjska) in Višnji Gori, bil je učitelj v Litiji ter na učiteljišču v Ljubljani. Ko je opravil profesorski izpit, je bil leta 1906 imenovan za profesorja prirodopisa in kmetijstva na moškem in kasneje na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Tu je bil upokojen leta 1925, nato je do leta 1932 še honorarno učil. V čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih iz kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva se je usposobil za pouk na kmetijskih nadaljevalnih in srednjih šolah. Opravljal je pomembne funkcije, bil je predsednik čebelarske podružnice v Ljubljani, Slovenskega čebelarskega društva, Jugoslovanske čebelarske zveze, član odbora in predsedstva ter blagajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva, kjer je leta 1947 dobil diplomo za 25-letno delo.

Društva so pod njegovim vodstvom organizirala tečaje za izobraževanje čebelarjev in sadjarjev. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Spodbudil je ustanavljanje čebelarskih postaj v Tomišlju in Starošincih. Leta 1932 je ustanovil plemenilno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici, kjer še danes, med drugim tudi z učnim centrom, uspešno deluje Čebelarsko društvo Kamnik.

Ostale novice

17. 1. 2022
KRIŽEM KRAŽEM V BESEDI IN SLIKI PO DOGAJANJU V OBČINI BOROVNICA V LETU 2021

V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.

(več …)

7. 1. 2022
OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

(več …)

15. 12. 2021
UREJEN TEMATSKI PARK BOROVNIŠKEGA VIADUKTA

Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.

(več …)

15. 12. 2021
Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja

15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo,  vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!