Pobuda župana Bojana Čebele za izboljšanje dostopa do Ljubljane z avtom
Zaradi popolne zapore ceste skozi Črno vas se je velik del prebivalcev naše občine, ki je uporabljal cesto med Podpečjo in Ižansko cesto, preusmeril proti Tomišlju in pot nadaljeval skozi Mateno. Zaradi velikega povečanja prometa skozi naselje, ki nima urejenih pločnikov, je Občina Ig sprejela odlok, ki do nadaljnjega prepoveduje tranzitni prevoz skozi Mateno. Ker bo do konca meseca zaradi rekonstrukcije še vedno zaprta tudi cesta skozi Ig, je z avtom iz Borovnice do Ljubljane ali v obratni smeri, mogoče priti le skozi Brezovico ali pa preko Vrhnike, kjer pa bodo kmalu zaprli tudi izvoz na avtocesto, tako da bo od tam dalje do Ljubljane mogoče le po magistralni cesti.
Župan Bojan Čebela se je z dopisoma obrnil na župana Iga Janeza Cimpermana in MOL Zorana Jankovića s predlogoma, da se začasno ukine prepoved tranzitnega prometa za osebna vozila skozi Mateno, na območju Črne vasi pa se uvede enosmerni promet po obvoznih poteh ter poostri nadzor s strani mestnih redarjev. Predlagal je tudi, da se s tem v zvezi čim prej sestanejo župani Borovnice, Brezovice, Iga in Ljubljane, saj lahko samo koordinirana akcija in solidarnost pripomorejo k vsaj delnem izboljšanju dostopnosti do Ljubljane za prebivalce JZ dela Ljubljanskega barja.
Župan Bojan Čebela poziva vse občane naše občine, da se organizirajo in se na pot v službo v Ljubljano ne vozijo sami, temveč ponudijo prevoz tudi ostalim oz. prisedejo v vozila drugih, ki imajo podobno pot. Za to je zelo priročno orodje spletni portal . Pri skupnih prevozih pa seveda upoštevajte tudi ukrepe za preprečevanje širjenja COVID-19 (nošenje mask, razkuževanje rok).
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
