PODALJŠANJE PLOČNIKA NA GRADIŠNIKOVI ULICI VZPOSTAVILO POGOJE ZA VARNO ŠOLSKO POT
Gradišnikova ulica je ena od osrednjih prometnih žil v Borovnici, predvsem za številne otroke iz obeh naselij stanovanjskih blokov na njihovi poti v šolo in vrtec. Ker so na njej tudi parkirišča, pri gradnji bloka, v katerem je bila nekdaj poslovalnica NLB, pa je bila načrtovana in izvedena zelo neposrečena rešitev, zaradi katere stopnice, ki vodijo v stavbo, presekajo hodnik za pešce in ker je na nasprotni strani ceste, tam kjer cesta zavije in postane najmanj pregledna, v dolžini dobrih 100 m manjkal pločnik, na njej ni bilo mogoče zadostiti pogojem za zagotovite varne poti v šolo. Zdaj se je to spremenilo!
Po dolgih letih pogovorov in pogajanj z lastniki je občini letos uspelo pridobiti manjkajoča zemljišča. Sredi septembra je bil zgrajen manjkajoči del pločnika. Tako so vzpostavljeni osnovni pogoji za varno pot v šolo. Pot bo še bolj varna, če se bo izoblikoval konsenz, da je zaradi varnosti otrok, vsaj v delu od dovozne ceste za novo blokovsko naselje do Mejačeve ulice, smiselno omejiti najvišjo dovoljeno hitrost na 30 km/h (sedaj 40 km/h).
Strokovne študije kažejo, da je pri tej hitrosti bistveno manj prometnih nesreč in da so, v primerih, ko pride do nesreče, poškodbe pešcev in kolesarjev bistveno manjše kot v primeru trkov pri hitrosti 40 km/h. Omejitev bi bila še toliko bolj smiselna, ker je na večjem delu ulice tudi parkirišče, s katerega se vozniki vzvratno vključujejo v promet. Omogočala bi tudi, da se kolesarjem dovoli vožnja po celotni širini voznega pasu (t. i. »sharrow«), kar je sedaj v urbanih naseljih, kjer ni mogoče zagotoviti ločenih površin za kolesarje, pogosto uporabljena rešitev, ki se je izkazala za dobro.
Seveda pa se vedno najde nekaj glasnih, ki nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim omejitvam hitrosti. Med njimi so tudi taki, ki bi storili vse, da lahko varno pripeljejo in oddajo svoj naraščaj v vrtec ali v šolo, 
potem pa jim je varnost ostalih (otrok) deveta briga, saj jih bolj zanima to, kako čim hitreje priti v službo. Pa je problem zelo enostavno rešljiv. Samo vstati in se odpraviti na pot je potrebno kakšno minuto prej.
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
