PODALJŠANJE PLOČNIKA NA GRADIŠNIKOVI ULICI VZPOSTAVILO POGOJE ZA VARNO ŠOLSKO POT
Gradišnikova ulica je ena od osrednjih prometnih žil v Borovnici, predvsem za številne otroke iz obeh naselij stanovanjskih blokov na njihovi poti v šolo in vrtec. Ker so na njej tudi parkirišča, pri gradnji bloka, v katerem je bila nekdaj poslovalnica NLB, pa je bila načrtovana in izvedena zelo neposrečena rešitev, zaradi katere stopnice, ki vodijo v stavbo, presekajo hodnik za pešce in ker je na nasprotni strani ceste, tam kjer cesta zavije in postane najmanj pregledna, v dolžini dobrih 100 m manjkal pločnik, na njej ni bilo mogoče zadostiti pogojem za zagotovite varne poti v šolo. Zdaj se je to spremenilo!
Po dolgih letih pogovorov in pogajanj z lastniki je občini letos uspelo pridobiti manjkajoča zemljišča. Sredi septembra je bil zgrajen manjkajoči del pločnika. Tako so vzpostavljeni osnovni pogoji za varno pot v šolo. Pot bo še bolj varna, če se bo izoblikoval konsenz, da je zaradi varnosti otrok, vsaj v delu od dovozne ceste za novo blokovsko naselje do Mejačeve ulice, smiselno omejiti najvišjo dovoljeno hitrost na 30 km/h (sedaj 40 km/h).
Strokovne študije kažejo, da je pri tej hitrosti bistveno manj prometnih nesreč in da so, v primerih, ko pride do nesreče, poškodbe pešcev in kolesarjev bistveno manjše kot v primeru trkov pri hitrosti 40 km/h. Omejitev bi bila še toliko bolj smiselna, ker je na večjem delu ulice tudi parkirišče, s katerega se vozniki vzvratno vključujejo v promet. Omogočala bi tudi, da se kolesarjem dovoli vožnja po celotni širini voznega pasu (t. i. »sharrow«), kar je sedaj v urbanih naseljih, kjer ni mogoče zagotoviti ločenih površin za kolesarje, pogosto uporabljena rešitev, ki se je izkazala za dobro.
Seveda pa se vedno najde nekaj glasnih, ki nasprotujejo kakršnimkoli dodatnim omejitvam hitrosti. Med njimi so tudi taki, ki bi storili vse, da lahko varno pripeljejo in oddajo svoj naraščaj v vrtec ali v šolo, 
potem pa jim je varnost ostalih (otrok) deveta briga, saj jih bolj zanima to, kako čim hitreje priti v službo. Pa je problem zelo enostavno rešljiv. Samo vstati in se odpraviti na pot je potrebno kakšno minuto prej.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
