Pomembna manjša izboljšava prometne varnosti na Zvirku in obeti za večje
Občani, ki živijo v delu naselja Pako, ki se mu pravi Zvirek in leži ob regionalni cesti ob meji z Občino Brezovica, so jeseni opozorili župana in občinsko upravo, da obračališče šolskega avtobusa oz. kombija ni ustrezno urejeno in ob snežnih padavinah spluženo, poleg tega pa je tudi neosvetljeno. Ob tem so opozorili tudi na nespoštovanje omejitev hitrosti s strani številnih voznikov motornih vozil v tem delu naselja in pomanjkljiv nadzor nad upoštevanjem omejitve hitrosti ter izrazili pričakovanja, da bo v doglednem času tudi .
Na terenskem sestanku jim je župan obljubil, da bo občina takoj storila vse, kar je v njeni neposredni pristojnosti, krajani pa so obljubili, da bodo zagotovili soglasja za uporabo zasebnih parcel za izvajanje nadzora nad hitrostjo vozil s strani MIRED.
Do konca leta je občina pridobila potrebna zemljišča za ureditev obračališča šolskega avtobusa, zemljišče uredila in na njem postavila drog s svetilko, ki se napaja s pomočjo foto-napetostnega modula. S strani občine in krajanov Zvi
rka so bile identificirane tudi parcele, na katerih bosta lahko MIRED in prometna policija izvajala radarski nadzor na
d upoštevanjem omejitve hitrosti.
V začetku januarja 2021 pa je med občino in Direkcijo RS za infrastrukturo prišlo do dogovora, po katerem bo dok
ončanje projektne dokumentacije za povezavo za kolesarje in pešce z rekonstrukcijo regionalne ceste med Pakom h. š. 33 in mejo z občino Brezovica oz. do kapelice pri kolonci v sosednji občini prevzela DRSI. Pri tem bo sledila projektni nalogi, ki jo je za potrebe izdelave projektne dokumentacije za kolesarsko povezavo Borovnica – Pako v letu 2018 izdelala občina Borovnica.
Občina Borovnica je na razpis Agencije za varnost v prometu, podjetja Sipronika d. o. o. in Zavarovalnice Triglav d. d. za
kritje 60% stroškov postavitve in obratovanja prikazovalnika hitrosti za obdobje enega leta oddala vlogo za postavitev prikazovalnika hitrosti v Občini Borovnica, bodisi na Zvirku (primarna lokacija) bodisi na Dražici.
Ostale novice
opravljeno delo.Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane, osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji, začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom. Projekt je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022 ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih.
Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v sredo, 15. 4. 2021, je Občinski svet Občine Borovnica še drugič zavrnil potrditev DIIP za preureditev nekdanje trgovine Jurček v knjižnico. Občinski svet je omenjeni dokument prvič obravnaval na 6. izredni seji 12. 2. 2021. Vsi svetniki so se strinjali, da je idejna zasnova, na kateri temelji dokument identifikacije investicijskega projekta, ustrezna in da podaja dobre rešitve, kako čim bolj izkoristiti prostorske možnosti, ki jih daje nekdanja trgovina Jurček za ustrezno delovanje knjižnice, ne da bi bilo potrebno za prenovo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobivanje le-tega bi – z vsemi potrebnimi soglasji nosilcev v prostoru – namreč zahtevalo najmanj pol leta, knjižnico pa je potrebno čim prej preseliti v nove, ustreznejše prostore. Lanskoletni potresi so namreč spet pokazali, da stavba, v kateri gostuje knjižnica, ni potresno varna. Svetniki pa so izrazili dvome glede ustreznosti ocene stroškov prenove objekta, kot je podana v DIIP, ter županu in občinski upravi naložili, da preveri možnosti za zmanjšanje stroškov prenove. Soglasni pa so bili, da naj se z nakupom stavbe nekdanje trgovine ne odlaša.
