Poročilo s 3. javne razprave za pripravo Celostne prometne strategije Občine Borovnica
V torek, 20. 6. 2017, je vročinski val zajel tudi Borovnico. Kljub s pomočjo klimatske naprave prijetno ohlajeni dvorani nad vrtcem, pa je bilo v njej med 18.00 in 20.00 precej vroče. Vzrok temu so bile vroče, mestoma tudi polemične razprave o viziji prometa in mobilnosti v občini. Devet prisotnih občanov je med seboj in z višjim svetovalcem za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica Andrejem Klemencem ob pomoči moderatork vneto razpravljalo o tem ali se je občina z ustreznim pristopom in metodami lotila oblikovanja Celostne prometne strategije, predvsem pa kakšni naj bi bili prometna infrastruktura, režimi in kultura ter potovalne navade v občini, da bi bil promet bolj udoben, hiter in tekoč med vsemi naselji v občini, v sami Borovnici ter seveda tudi med Borovnico, Vrhniko in Ljubljano. Ob tem naj bi se bistveno povečala tudi varnost ter zmanjšal hrup in ostali negativni vplivi na okolje, prebivalci in obiskovalci pa bi imeli na voljo širši izbor možnosti in bi se v večji meri odločali za pešačenje in kolesarjenje, uporabo klasičnih in inovativnih oblik javnega prevoza, kombiniranje različnih prevoznih načinov na svojih vsakdanjih poteh ter uporabo manj hrupnih vozil z majhnimi ali ničelnim izpusti onesnaževal zraka in toplogrednih plinov.
Največjo težo so udeleženci dali problematiki železniškega prometa, ki se bo po izgradnji drugega tira predvidoma podvojil, kar lahko izredno poveča obremenitve s hrupom v občini. Sledili sta izboljšanje varnosti v prometu in posodobitev cestnega omrežja. Precejšnjo težo sta dobila tudi razvoj kolesarstva, tudi kot priložnost za razvoj turizma v občini ter razvoj inovativnega javnega prometa.
Več v priloženem članku.
Ostale novice
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
Soteska Pekel
Močno povečan obisk soteske Pekel v letu 2020 in 2021, ki ga gre delno pripisati tudi pandemiji COVID-19, je zaradi povečane erozije dodobra zdelal del poti mimo tretjega slapa v soteski Pekel – od platoja pri slapu do naslednjih stopnic v žlebu. Še posebej sestop s slednjih je postajal smrtno nevaren za uporabnike, zato sta se borovniška turistično in planinsko društvo v letu 2021 odločila, da ta del prednostno zavarujejo in v treh delih postavijo nove šest metrov dolge stopnice širin 40 cm. Razširjeni in utrjeni so bili odseki planinske poti: pri prvem slapu, tretjem slapu in nad tretjim slapom. Poleg tega so pred samimi stopnicami postavili dvojezično (slovensko – angleško) tablo, ki opozarja, da gre od tu dalje za zahtevno planinsko pot, ki zahteva ustrezno obleko, obutev in pripravljenost.
