Novice

Praznik borovnic 2019 potekal v znamenju pestre ponudbe, dobrega vzdušja, folklore in konjev

Glavni novosti letošnjega Praznika borovnic, ki je potekal v soboto, 13. 7. 2019, na območju nekdanjega industrijskega kombinata LIKO v Borovnici, sta bili , ki se je začela že pred odhodom muzejskega vlaka na peronu ljubljanske železniške postaje, se nadaljevala na železniški postaji Borovnica ter zaključila pred odrom na sejmišču in številne konjske vprege Konjerejskega društva Barje in Konjeniškega društva Borovnica, ki niso tvorile le doslej največje Borovničeve povorke, temveč so neumorno in brezplačno skoraj ves dan po Borovnici prevažale obiskovalce prireditve.

Teh je bilo nekaj več kot v prejšnjih dveh letih, prav tako pa je bila večja ponudba tudi na okoli 40 stojnicah, kjer pa je bilo zaradi dolgotrajnega dežja v maju le nekaj stojnic z borovnicami, ki so »šle za med« in pošle že okoli poldneva. Do konca sejma so pošle tudi odlične borovničeve pekovske in slaščičarske dobrote, ki so jih ponovno napekle članice Društva podeželskih žena “Ajda”.

So pa vsi, ki so to želeli, dobili kontaktne podatke vseh proizvajalcev borovnic iz Borovnice in obljube, da bodo ob večji naročeni količini ta zdrav in okusen sadež dobili na dom, takoj ko bodo lepo dozorele.

Tudi letos je na dogodek iz Ljubljane pripeljal muzejski vlak poln mladih družin ter dedkov in babic z vnukinjami in vnučki, vmes pa je bilo celo nekaj tujih obiskovalcev, po videzu tudi iz »eksotičnih« dežel. Starodobni avtobus, ki je tudi letos kljub častitljivim že skoraj sedmim križem neumorno prevažal potnike do Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in nazaj ter stari znanci Praznika borovnic, škofjeloško društvo kolesarjev starodobnikov »Rovtarji«, so skupaj z muzejskim vlakom in seveda konjskimi vpregami dogodku spet dali nostalgično vzdušje časov, ko avtomobilov še ni bilo oz. so jih imeli le redki izbranci. Neumorni strojevodja Rok Šmon pa je s svojo posadko poskrbel, da so vsi, ki so si upali pogumno splezati v »kabino« parne lokomotive, lahko doživeli čare kratke vožnje na parni pogon.

Sejemsko vzdušje je uvodoma ustvaril odlično odigrana burka pogajanju glede cene borovnic v izvedbi članov dramske sekcije KD Borovnica, skozi program, ki ga je suvereno povezovala in vodila Slavi Košir, pa so se ob vmesnih nastopih narodno-zabavnega ansambla »Tik-Tak« predstavili tako proizvajalci borovnic kot tudi zgodovina njihove pridelava ter njihove enkratne lastnosti, uporabne tako v kulinariki kot tudi za krepitev zdravja. Spet so se predstavili tudi mladi borovniški karateisti pod vodstvom mojstra Andreja Erčulja, prav tako pa ni manjkala predstavitev projekta »DEPO – staro za noro«. Obiskovalci so si lahko spet ogledali tudi železniško čuvajnico 666, kjer so lahko izvedeli vse o zgodovini slavnega Borovniškega viadukta, v osnovni šoli pa tudi letos lepo tematsko razstavo čipk čipkarske sekcije »Punkeljc« KD Borovnica, letos pod naslovom »Travniška idila« posvečene travniškemu cvetju in metuljem.

Bolj pohodniško usmerjene je starodobni avtobus odpeljal do soteske Pekel, kjer sta jima izkušena vodnika PD Borovnica omogočila varen in zanimiv obisk soteske. Gorskim kolesarjem je bila na voljo zanimiva, čeprav letos zaradi vetrolomov nekoliko krajša, manj »divja« in naporna vodena tura po Borovniški kotlini.

Poleg vožnje s parno lokomotivo, starodobnim avtobusom in konjskimi vpregami so se otroci lahko igrali v Borovniškem gradu, kjer so se spoznavali tudi s poniji. Lahko so si privoščili vragolije na posebnem skakalnem trampolinu.

Vroče sejemsko vzdušje je po koncu sejma ohladilo krajše deževje, zaradi bolezni v ansamblu pa je namesto mediteranskih zvokov skupine FIS moral pozno popoldansko sceno ogreti domači narodno-zabavni ansambel »Livada«. Sledila mu je letošnja glasbeno-žanrska novost – skupina »Pointless Rebels«, ki je ob pomoči »kavbojskih« plesalcev in predvsem plesalk skupine »Wilde West« predvsem najmlajše hitro spravila v zibanje v ritmu countrya, conutry & bluesa ter južnajškega rocka. Obetavni mladi rokerji iz skupine »Joker Out« so potem nadaljevali v bolj trdih rokovskih zvokih in potrdili, da spadajo med vzhajajoče zvezde slovenske rock scene, popularni Rok Ferenjga pa je s svojim »Rok’n bendom« v zaključek večera s svojimi uspešnicami spet vnesel malo bolj spevno rock melodiko.

Obiskovalcem je bila po res dostopnih cenah na voljo ne preveč raznolika, zato pa zelo kakovostna ponudba pijače in hrane, med drugim tudi pice iz prave krušne peči.

Samo še mati narava bi morala sodelovati ter nas obdarovati z običajno letino borovnic, pa bi lahko rekli, da je bilo vse v najlepšem redu. Kar pa se glasbenega dela tiče, ki se vedno trudi biti za vse, pa se vedno najdejo tisti, ki bi rajši več tega kot onega ali pa predvsem tisto, česar ni, pa lahko samo kot običajno rečemo – potrudili se bomo, da bo prihodnje leto še bolje!

Na koncu se ponovno zahvaljujemo vsem sponzorjem prireditve: glavnemu sponzorju prireditve Fenolit d. d., sponzorjem: LASK d. o. o., Kržič transporti, Stojan Kržič s. p. in Hitsped d.o. o. ter tihim sponzorjem in prostovoljcem.

Ostale novice

24. 10. 2021
Uspešna delovna akcija urejanja okolice prenovljene atletske steze

Delovne akcije, ki je potekala v soboto, 23. 10. 2021, se je udeležilo dobrih trideset prostovoljcev, med njimi občinski svetniki Peter Svete, Marko Žitko in Matjaž Ocepek, ravnatelj OŠ Daniel Horvat in župan Bojan Čebela. Izravnali so teren ob tartanski atletski stezi in posejali travo. Da bo površina primerna za tek in se ob dežju blato ne bo stekalo na atletsko stezo mora nastati čvrsta travna preproga, zato bo do takrat športno igrišče zaprto. Prostovoljci so se okrepčali z okusnim pasuljem, dobre volje pa ni manjkalo. Vsem najlepša hvala!

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!