Novice

Praznik moje reke 2018 v znamenju vidre, kulturne dediščine Ljubljanice in pitne vode iz borovniškega vršaja

V Bistri je 22. 3. 2018, ob Svetovnem dnevu voda, potekala že tradicionalna prireditev Moja reka praznuje, katere pobudnik je bilo leta 2009 Humanistično-umetniško društvo Karel Barjanski. Letos je organizacije prireditve ob prevzel Krajinski park Ljubljansko barje.  Park je tudi eden od partnerjev projekta LIFENATURAVIVA Biodiverziteta – Umetnost življenja in tako se je letošnja prireditev začela s slovesno otvoritvijo informacijskih tabel o kraljici naših voda – vidri v Tehniškem muzeju Slovenije. Otvoritveni trak so prerezali uvodni govornik, direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic, kustosinja TMS Barbara Rezar Grilc, borovniški župan Bojan Čebela, župan Vrhnike Stojan Jakin in  Marjana Hoenigsfeld-Adamič, direktorica inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra .

Slednja je v nadaljevanju v predavalnici TMS podrobno in doživeto  predstavila to samotarsko in elegantno zver, ki je zaradi izvrstnega krzna, uničevanja obrežij in lok, izsuševanja mokrišč ter onesnaženja pri nas že skoraj izumrla, se pa v zadnjih letih  ponovno vrača v številne slovenske reke. Tako so jo ponovno zasledili tudi v oz  . ob Ljubljanici in Bistri in zato si boste ob prihodnjem obisku TMS v Bistri lahko ogledali in prebrali osnovne informacije o njej.

Še pred predavanjem o vidri je kratek predstavitveni film projekta LIFENATURAVIVA z živo glasbeno spremljavo pospremil avdio umetnik Karlo Vizek, ki je s svojimi zvočnimi kopelmi, po katerih obiskovalci bolj zbrano, doživeto in sproščeno sledijo dogajanju, že stalnica dogodka.

Sledila je predstavitev Ljubljanice kot pravega arheološkega bisera, ki je po številu ostanku najdenih starodavnih plovil na drugem mestu na svetu. Njen pomen za transport v času starih Rimljanov je sicer splošno znan, le težko pa si danes predstavljamo, da je v “času nje cveta” v XVII. stoletju po njej plulo kar 7 velikih cesarskih ladij ter okoli 100 čolnov. Po tem, ko sta ji cesarska cesta in predvsem Južna železnica vzeli transportni pomen in se je v času urbanizacije in industrializacije spremenila v odtočni kanal, se s selitvijo umazanih industrij v druge kraje ter vključitvijo v EU in spremenjenim odnosom do voda pri nas, ki sta botrovala tudi izgradnji sistemov zbiranje in čiščenja odpadnih voda v okviru projekta “Čista Ljubljanica”, v in ob reko vrača vse več življenja in tako postaja tudi vse bolj privlačna za zeleni turizem. Vso to zgodovino lahko ob s pomočjo sodobnih pristopov in tehnologij predstavljenih in interpretiranih najdbah podoživite v doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki, nam je povedala Helena Šneberger Mandelj, ki je opozorila tudi na to, da je do 3. maja na ogled izredno redka in dragocena 40.000 let stara lesena konica kopja.

Pesmi iz uglašenih grl članic ŽPZ Tonja je poskrbela za nov umetniški predah pred predstavitvijo vode iz perspektive naših žejnih grl, splakovanja potrebnih sanitarij  ter  siceršnje čistoče potrebnih gospodinjstev.

Da Ljubljansko barje oz. njegov borovniški del ni pomembno samo zaradi Ljubljanice in drugih površinskih voda, temveč tudi zaradi zalog izredno kakovostne pitne vode, ki po kraškem podzemlju z Menišije in Rakitniške planote skozi desetletja pronica v s površja neprepustne in zato pred onesnaženjem dobro zaščitene arteške vodnjake smo izvedeli iz predstavitve  Janeza Stražišarja, ki je predstavil tudi kako JP KPV d. o. o. kot upravljalec javnega vodovodnega omrežja v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika zagotovi, da pride voda iz borovniškega vršaja do 20.000 uporabnikov ter kako jo potem isto podjetje kot koncesionar javne službe zbiranja in čiščenja odpadnih voda očiščeno spet vrača  v vodotoke. Opozoril je, da so nekateri deli vodovoda v Borovnici še iz časov gradnje Borovniškega viadukta in tako stari več kot 160 let, del vodovoda na Vrhniki pa je že tudi iz davnega leta 1904.

Dogodek je svoj zaključek doživel v Gostilni Bistra, ki bo po spremembi najemnikov in nekaj mesečnem zaprtju ponovno odprla vrata 1. 4. 2018. V gostilni pa se ob okusnih prigrizkih v znamenju vrhniške kulinarike “Cankarjevega leta” ni le kramljalo in grla s sokovi in sladkim vincem zalivalo. Big band Vrhnika je z jazzovskimi priredbami slovenskih zimzelenih viž poskrbel, da bi se lahko tudi plesalo. A še preden so obiskovalce res zasrbele pete je bilo pravljičnega dogodka, kot vsake pravljice konec. Tisti, ki so se ga udeležili pa bodo sedaj res v vsaki kapljici čiste vode videli čudež življenja in ne zgolj sredstvo za industrijske procese in spiranje nesnage. Tudi ne le sredstvo za pogasitev žeje, temveč pravi eliksir življenja!

Da je temu tako pa gre poleg vseh že omenjenih največ zaslug Maši Bratina iz KP Ljubljansko barje, ki je s sodelavci poskrbela, da ni nič splavalo po vodi in je vse gladko teklo. Ob zaključku nam je obljubila, da bo prihodnjo prireditev Praznik moje reke gostila ena od notranjskih občin, skupaj z Notranjskim regijskim parkom. Po prvem desetletju se bo prireditev, ki se je razvila iz skromnega dogodka, ki ga je HUD Karel Barjanski izvedel na sotočju Borovniščice in Ljubljanice, tako prestopila barjanske meje in s selitvijo po Ljubljanici navzgor pokazala, da se res razvija v pravo praznovanje rojstnega dne reke sedmih imen.

Na koncu se za sodelovanje na  uspeli prireditvi, ki je je skupaj z organizatorji in nastopajočimi prisostvovalo okoli 80 oseb, še enkrat zahvaljujemo ŽPZ Tonja, Karlu Vizku in Big Bandu Vrhnika, za odlično organizacijo KP Ljubljansko barje, za pomoč in podporo pa HUD Karel Barjanski, občini Vrhnika, JP KPV d. o. o. in Avtotrade d. o. o.

Besedilo in fotografije: Andrej Klemenc

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!