Predstavitev projekta “Stara štreka – po stari progi nad barje”
V sredo, 30. 5. 2018, je ob 20.00, v dvorani nad vrtcem, potekala predstavitev idejnih zasnov oživitve opuščene trase proge Preserje – Borovnica. Maloštevilnemu občinstvu so idejne zasnove za razgledne stolpe, preboje, mostove, počivališča in hortikulturno ureditev neprekinjene kolesarsko-pohodniške povezave med železniško postajo v Preserjah in Borovnico, ki bi potekala po opuščeni trasi proge Južne železnice predstavili študentje Fakultete za arhitekturo in Oddelka za krajinsko arhitekturo BF, pod vodstvom mentorja, arhitekta Roka Žnidaršiča.
Pri svojih intervencijah, katerih namen je popotniku na urejeni, varni, privlačni in udobni infrastrukturi omogočiti kadrirano in interpretirano doživljanje tako same železniške tehniške dediščine kot tudi ostale kulturne dediščine, naravnih vrednot in krajine, so izhajali iz zgodovine Južne železnice, obstoječe infrastrutkure, turističnih in ostalih storitev, bližine Krajinskega parka Ljubljansko barje na eni strani ter na drugi strani potencialov sklenjenih krožnih kolesarsko-pohodniških povezav na Ljubljanskem barju v navezavi na rečni ladijski ter železniški javni potniški prevoz in pričakovanj sodobnih okoljsko ozaveščenih turistov, ki želijo z aktivnim načinom mobilnosti doživljati in spoznavati naravno in kulturno dediščino.
Začetek in konec poti bi obeležila razgledna stolpa za ŽP Preserje in ob V peti porušenega Borovniškega viadukta, ki bi omogočila tako pogled na zaledje kot odprt in dvignjen pogled na Ljubljansko barje ter hribovja in alpske verige v zaledju. Preboj ob železniški progi pod cesto, ki vodi iz spodnjega v zgornji del naselja Prevalje ter nov most oz. brv za kolesarje in pešce na mestu porušenega železniškega mostu med Goričico in Pakom bi omogočila neprekinjeno povezavo. Da bi obiskovalec lahko s same poti užival veduto Paškega viadukta, so so mladi arhitekti zamislili razgledno ploščad, ki bi se na drugi strani nadaljevala v urejeno počivališče.
Zamisli so nastale v okviru programa spodbujanja kreativnega sodelovanja med študenti ter gospodarstvom in negospodarstvom “Po kreativni poti do znanja 2016/2017”. Kot eden od mentorjev je študentom pomagal tudi višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica .
Razprava je bila kljub maloštevilni udeležbi obsežna in poglobljena in se je sukala predvsem okoli možnosti realizacije predstavljenih arhitekturnih intervencij ter širšega razvoja kolesarsko-pohodniških povezav, v sklopu katerega bi tovrstni posegi šele dobili pravi smisel in razvojni potencial.
V njej je bilo tudi pojasnjeno, da je Direkcija za vode RS postavila jasne zahteve, da brez predhodne celovite študije upravljanja z vodami na področju Borovniščice zaradi trajnostnega upravljanja in zmanjševanja poplavne ogroženosti, ne bo dovolila niti premostitev Borovniščice niti Ljubljanice in da bodo potrebne tudi spremembe Občinskega prostorskega načrta, sicer nestrinjanje lastnikov zemljišč lahko prepreči kakršenkoli poseg.
Občina Borovnica je sicer že začela tudi z novo ureditvijo spominskega parka ob stebru Borovniškega viadukta, kar bo tudi podlaga za projekt tematske poti s sodobno interpretacijsko infrastrukturo, ki ga namerava občina v sodelovanju z društvi in ostalimi prijaviti na aktualni razpis LAS Barje z zaledjem.
Dogodek je sicer potekal v okviru priprav akcijskih načrtov za razvoj turizma ter športa in rekreacije v občini Borovnica.
Ostale novice
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane, osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji, začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom. Projekt je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022 ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih.
Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v sredo, 15. 4. 2021, je Občinski svet Občine Borovnica še drugič zavrnil potrditev DIIP za preureditev nekdanje trgovine Jurček v knjižnico. Občinski svet je omenjeni dokument prvič obravnaval na 6. izredni seji 12. 2. 2021. Vsi svetniki so se strinjali, da je idejna zasnova, na kateri temelji dokument identifikacije investicijskega projekta, ustrezna in da podaja dobre rešitve, kako čim bolj izkoristiti prostorske možnosti, ki jih daje nekdanja trgovina Jurček za ustrezno delovanje knjižnice, ne da bi bilo potrebno za prenovo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobivanje le-tega bi – z vsemi potrebnimi soglasji nosilcev v prostoru – namreč zahtevalo najmanj pol leta, knjižnico pa je potrebno čim prej preseliti v nove, ustreznejše prostore. Lanskoletni potresi so namreč spet pokazali, da stavba, v kateri gostuje knjižnica, ni potresno varna. Svetniki pa so izrazili dvome glede ustreznosti ocene stroškov prenove objekta, kot je podana v DIIP, ter županu in občinski upravi naložili, da preveri možnosti za zmanjšanje stroškov prenove. Soglasni pa so bili, da naj se z nakupom stavbe nekdanje trgovine ne odlaša.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsakoletni študiji o zdravju v Sloveniji za občino Borovnica ugotavlja, da je tako kot prejšnja leta, le da še nekoliko bolj izrazito zaznati probleme povezane s prekomernim uživanjem alkohola (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi z uživanjem alkohola povezanih bolezni, delež alkoholiziranih v prometnih nesrečah) in kajenjem (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi s kajenjem) povezanih bolezni. V negativnem smislu glede kazalnikov odstopamo od nacionalnega povprečja tudi glede odsotnosti z dela in klopnega meningoencefalitisa, v pozitivnem pa le pri dveh, neposredno z zdravjem sicer nepovezanih kazalnikih, in sicer pri prirastu prebivalstva in umrljivosti glede na kraj stalnega bivališča.
Ob ugotovitvi da je alkohol pri nas izpostavljen dejavnik zdravstvenih in prometnih tveganj se je občinsko vodstvo v lanskem letu odločilo, da k naslavljanju te in drugih oblik odvisnosti in tveganega vedenja v občini pristopi z aktivno udeležbo v projektu Preventivna platforma, ki ga koordinira Institut Utrip, s sedežem v naši občini. Žal epidemija COVID-19 preprečuje izvedbo večine načrtovanih aktivnosti oz. jih omejuje na spletno usposabljanje. (več …)
