Predstavitev projekta “Stara štreka – po stari progi nad barje”
V sredo, 30. 5. 2018, je ob 20.00, v dvorani nad vrtcem, potekala predstavitev idejnih zasnov oživitve opuščene trase proge Preserje – Borovnica. Maloštevilnemu občinstvu so idejne zasnove za razgledne stolpe, preboje, mostove, počivališča in hortikulturno ureditev neprekinjene kolesarsko-pohodniške povezave med železniško postajo v Preserjah in Borovnico, ki bi potekala po opuščeni trasi proge Južne železnice predstavili študentje Fakultete za arhitekturo in Oddelka za krajinsko arhitekturo BF, pod vodstvom mentorja, arhitekta Roka Žnidaršiča.
Pri svojih intervencijah, katerih namen je popotniku na urejeni, varni, privlačni in udobni infrastrukturi omogočiti kadrirano in interpretirano doživljanje tako same železniške tehniške dediščine kot tudi ostale kulturne dediščine, naravnih vrednot in krajine, so izhajali iz zgodovine Južne železnice, obstoječe infrastrutkure, turističnih in ostalih storitev, bližine Krajinskega parka Ljubljansko barje na eni strani ter na drugi strani potencialov sklenjenih krožnih kolesarsko-pohodniških povezav na Ljubljanskem barju v navezavi na rečni ladijski ter železniški javni potniški prevoz in pričakovanj sodobnih okoljsko ozaveščenih turistov, ki želijo z aktivnim načinom mobilnosti doživljati in spoznavati naravno in kulturno dediščino.
Začetek in konec poti bi obeležila razgledna stolpa za ŽP Preserje in ob V peti porušenega Borovniškega viadukta, ki bi omogočila tako pogled na zaledje kot odprt in dvignjen pogled na Ljubljansko barje ter hribovja in alpske verige v zaledju. Preboj ob železniški progi pod cesto, ki vodi iz spodnjega v zgornji del naselja Prevalje ter nov most oz. brv za kolesarje in pešce na mestu porušenega železniškega mostu med Goričico in Pakom bi omogočila neprekinjeno povezavo. Da bi obiskovalec lahko s same poti užival veduto Paškega viadukta, so so mladi arhitekti zamislili razgledno ploščad, ki bi se na drugi strani nadaljevala v urejeno počivališče.
Zamisli so nastale v okviru programa spodbujanja kreativnega sodelovanja med študenti ter gospodarstvom in negospodarstvom “Po kreativni poti do znanja 2016/2017”. Kot eden od mentorjev je študentom pomagal tudi višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta na Občini Borovnica .
Razprava je bila kljub maloštevilni udeležbi obsežna in poglobljena in se je sukala predvsem okoli možnosti realizacije predstavljenih arhitekturnih intervencij ter širšega razvoja kolesarsko-pohodniških povezav, v sklopu katerega bi tovrstni posegi šele dobili pravi smisel in razvojni potencial.
V njej je bilo tudi pojasnjeno, da je Direkcija za vode RS postavila jasne zahteve, da brez predhodne celovite študije upravljanja z vodami na področju Borovniščice zaradi trajnostnega upravljanja in zmanjševanja poplavne ogroženosti, ne bo dovolila niti premostitev Borovniščice niti Ljubljanice in da bodo potrebne tudi spremembe Občinskega prostorskega načrta, sicer nestrinjanje lastnikov zemljišč lahko prepreči kakršenkoli poseg.
Občina Borovnica je sicer že začela tudi z novo ureditvijo spominskega parka ob stebru Borovniškega viadukta, kar bo tudi podlaga za projekt tematske poti s sodobno interpretacijsko infrastrukturo, ki ga namerava občina v sodelovanju z društvi in ostalimi prijaviti na aktualni razpis LAS Barje z zaledjem.
Dogodek je sicer potekal v okviru priprav akcijskih načrtov za razvoj turizma ter športa in rekreacije v občini Borovnica.
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
