Prenova urbane podobe središča Borovnice in občine
Prostor okoli ostanka stebra Borovniškega viadukta kot prostorsko in simbolno središče kraja in občine počasi dobiva novo podobo. Njen namen je po eni strani očistiti prostor okoli samega stebra, tako da ta v svoji porušeni veličini še bolj stopi v ospredje, po drugi strani pa mu dati podobo urbanega parka in ulice. K slednji spada tudi lani ob prenovi križišča realizirano avtobusno postajališče, ki s kombinacijo lesa in stekla ter prečiščene in enostavne forme deluje zadržano moderno. Letos se mu je pridružila še v enakem stilu oblikovana oglasna tabla. Tak dvojec oglasne table in postajališča naj bi bil v prihodnjih letih postavljen še na Dolu in Bregu, same oglasne table pa še ponekod drugje, predvidoma predvsem v bližini ekoloških otokov.
Kar pa se samega parka okoli stebra tiče naj bi ta s postavitvijo 10 panojev, na katerih bo z reprodukcijo slik in fotografij v velikem formatu ter spremnim besedilom predstavljena zgodovina viadukta dobil prenovljeno tematsko podobo in postal tudi izhodišče označenih ter z interpretacijsko infrastrukturo opremljenih tematskih poti po železniški dediščini v občini. Te bodo nadgrajene tudi s spletnimi predstavitvami oz. predstavitvami za pametne telefone.
Dokončanje podobe parka z novo obiskovalsko in interpretacijsko infrastrukturo je skupaj z vzpostavitvijo prve tematske poti, ki bo od parka vodila na Z peto mostu, kjer bo urejena razgledna ploščad, ter od tam dalje do stare postaje in nazaj do parka, je tudi vsebina projektnega predloga, ki ga bo občinska uprava v sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic do 2. novembra oddala na razpis LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov lokalnega razvoja.
Pričakujemo, da bo projekt dobil podporo, a ker je pot izbire in potrditve projektov dolga, realizacije projekta ne gre pričakovati pred koncem prihodnjega leta. Do takrat bo na ograjo, ki preprečuje dostop do stebra, začasno postavljen stara tabla, ki obiskovalce seznanja s krajem in zgodovino Borovniškega viadukta.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
