Novice

Prispevek Občine Borovnica h kandidaturi Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025

Občina Borovnica se je aktivno vključila v pripravo kandidature Ljubljane z Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025. V sodelovanju z mednarodno uveljavljenim multi-medijskim umetnikom, kulturnim teoretikom in harmonikarjem mag. Bratkom Bibičem smo pripravili idejno zasnovo predstavitve zgodovine Borovniškega viadukta in pomena Južne železnice za modernizacijo slovenskih dežel v obliki 45 minutne multimedijske uprizoritve, za katero bo Bratko Bibič prispeval avtorsko glasbo, pri krstni uprizoritvi v Borovnici pa bodo sodelovali tudi folkloristi in glasbeniki iz naše občine. V zasnovi gre za  odprto celostno umetniško delo, ki bo omogočilo prizoriščem in sodelujočim prilagojene uprizoritve in bi ga poleg v Sloveniji poustvarili tudi na več prizoriščih ob Južni železnici v Avstriji in Italiji.

Vsebinsko bo projekt  naslovil tudi pomen solidarnosti med delavci iz različnih jezikovnih in etničnih okolij, ki so gradili največji objekt na progi – Borovniški viadukt ter solidarnost med njimi in domačini, ki so jih oskrbovali s hrano ter v številnih primerih prevzeli tudi oskrbo in nego obolelih in poškodovanih delavcev. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Borovničani  in Borovničanke tako kot  druge  prebivalke in prebivalce ostalih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/sodelujemo/#contact-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si.

 

LJUBLJANA – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2025

Leto 2020 se z mnogih vidikov zdi kot labirint negativnih presenečenj, a je za Mestno občino Ljubljana in 25 občin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 očin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/ Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov.

Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoča, da širšemu evropskemu občinstvu predstavijo svojo kulturno dediščino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi občinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti – kakovostno. Ljubljana si namreč prizadeva spremeniti in optimizirati stanje stvari na področju kulturne in umetniške produkcije, o čemer priča tako 11% proračunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši večletni področni strateški dokument na področju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogočila oziroma pospešila. Še več, Z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije.

Evropska prestolnica kulture pa ni samo lokalni, marveč tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalko razvoja pestrega nabora med seboj prepletenih življenjskih ravni, vse od turizma, izobraževanja, zdravja, socialne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne občine Ljubljana ta načela v svojem programu več kot upošteva in jih prevaja v vrednoto, ki je ključno vezivo vsake družbene skupnosti in ki služi kot obramba pred razdiralnimi političnimi silami in edina lahko izgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti: solidarnost.

Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje preko 100 strokovnjakov z najrazličnejših področij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kandidature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pravičnost, vključevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državljanja, torej, tistega, ki se zaveda prednosti in nevarnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresničevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej, za bogatenje kulturne in umetniške ponudbe, še posebej z vrhunskimi mednarodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstoječe infrastrukture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse prebivalke in prebivalce v regiji, za krepitev ustvarjalnega potenciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja.

Če bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so odraz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno izboljšuje kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov ter postane eno odmevnejših evropskih središč. Odmevno zlasti zaradi svoje drugačnosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In zato, ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna.

Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Borovničani  in Borovničanke tako kot  druge  prebivalke in prebivalce ostalih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/sodelujemo/#contact-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si.

 

Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025!

Ostale novice

17. 9. 2020
PODALJŠANJE PLOČNIKA NA GRADIŠNIKOVI ULICI VZPOSTAVILO POGOJE ZA VARNO ŠOLSKO POT

Gradišnikova ulica je ena od osrednjih prometnih žil v Borovnici, predvsem za številne otroke iz obeh naselij stanovanjskih blokov na njihovi poti v šolo in vrtec. Ker so na njej tudi parkirišča, pri gradnji bloka, v katerem je bila nekdaj poslovalnica NLB, pa je bila načrtovana in izvedena zelo neposrečena rešitev, zaradi katere stopnice, ki vodijo v stavbo, presekajo hodnik za pešce in ker je na nasprotni strani ceste, tam kjer cesta zavije in postane najmanj pregledna,  v dolžini dobrih 100 m manjkal pločnik, na njej ni bilo mogoče zadostiti pogojem za zagotovite varne poti v šolo. Zdaj se je to spremenilo!

(več …)

14. 9. 2020
ETM 2020: SLOVESNO ODPRT P+R BOROVNICA ! PRIREDITEV LEPO USPELA! IZREDNO NAVDUŠENJE NAD »PUMPTRACK« STEZO!
Zaradi pandemije COVID-19 smo novo parkirišče pri železniški postaji Borovnica svojemu namenu predali s skoraj polletno zamudo. V prekrasnem sončnem vremenu smo v soboto, 12. 9. 2020, to storili ob navzočnosti uglednih gostov: mag. Darka Trajanova, direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Darje Kocbek, direktorice SŽ Potniški promet d. o. o. in g. Matjaža Kranjca, direktorja SŽ Infrastruktura d. o. o. Prisotni so bili tudi: župan in podžupan Brezovice g. Metod Ropret in g. Marko Čuden, predstavnik Občine Sevnica g. Robert Kaše in nekdanji župan Občine  Borovnica  g. Andrej Ocepek ter sedanja direktorica občinske uprave Dolores Dolenc Bajc .
3. 9. 2020
Ob 10. obletnici ustanovitve in dela Društva dolanskih fantov – DFV

V letu 2020 mineva natanko 10 let od ustanovitve Društva dolanskih fantov –DFV. Spodaj si lahko preberete zapis, ki ga je ob 10. obletnici društva pripravil njegov pobudnik in dolgoletni predsednik Janez Čerin. Društvu ob jubileju čestitamo in mu želimo, da bi še naprej delovalo uspešno ter tako negovalo običaje, krepilo družabno življenje ter izvajalo in/ali podpiralo številne dejavnosti v skupno korist ne le na območju Dola in Laz, temveč v celotni občini.

(več …)

27. 8. 2020
Pomagaje ohraniti spomin na nekoč priljubljeno prizorišče družabnega življenje v Borovnici
Še pred drugo svetovno vojno so na začetku Zalarjeve ulice postavili zanimivo leseno stavbo. Podolgovato poslopje  je  služilo kot pokrito kegljišče. Dolga leta je bilo in je to ostalo še nekaj časa po tem, ko je kegljanje izgubilo svojo popularnost. Za kratek čas ga je po svoji ustanovitvi kot zadnji uporabnik uporabljal HUD Karel Barjanski. Močno načetega od zoba časa in nič več funkcionalnega po merilih sodobnega časa ga ni želel prevzeti nihče. Propadajoča stavba je začela predstavljati grožnjo za varno otroško igro, saj na eni strani igrišče vrtca, na drugi pa otroško igrišče, namenjeno vsem otrokom do 12. leta.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!