Novice

Prispevek Občine Borovnica h kandidaturi Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025

Občina Borovnica se je aktivno vključila v pripravo kandidature Ljubljane z Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025. V sodelovanju z mednarodno uveljavljenim multi-medijskim umetnikom, kulturnim teoretikom in harmonikarjem mag. Bratkom Bibičem smo pripravili idejno zasnovo predstavitve zgodovine Borovniškega viadukta in pomena Južne železnice za modernizacijo slovenskih dežel v obliki 45 minutne multimedijske uprizoritve, za katero bo Bratko Bibič prispeval avtorsko glasbo, pri krstni uprizoritvi v Borovnici pa bodo sodelovali tudi folkloristi in glasbeniki iz naše občine. V zasnovi gre za  odprto celostno umetniško delo, ki bo omogočilo prizoriščem in sodelujočim prilagojene uprizoritve in bi ga poleg v Sloveniji poustvarili tudi na več prizoriščih ob Južni železnici v Avstriji in Italiji.

Vsebinsko bo projekt  naslovil tudi pomen solidarnosti med delavci iz različnih jezikovnih in etničnih okolij, ki so gradili največji objekt na progi – Borovniški viadukt ter solidarnost med njimi in domačini, ki so jih oskrbovali s hrano ter v številnih primerih prevzeli tudi oskrbo in nego obolelih in poškodovanih delavcev. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Borovničani  in Borovničanke tako kot  druge  prebivalke in prebivalce ostalih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/sodelujemo/#contact-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si.

 

LJUBLJANA – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2025

Leto 2020 se z mnogih vidikov zdi kot labirint negativnih presenečenj, a je za Mestno občino Ljubljana in 25 občin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 očin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/ Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov.

Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoča, da širšemu evropskemu občinstvu predstavijo svojo kulturno dediščino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi občinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti – kakovostno. Ljubljana si namreč prizadeva spremeniti in optimizirati stanje stvari na področju kulturne in umetniške produkcije, o čemer priča tako 11% proračunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši večletni področni strateški dokument na področju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogočila oziroma pospešila. Še več, Z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije.

Evropska prestolnica kulture pa ni samo lokalni, marveč tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalko razvoja pestrega nabora med seboj prepletenih življenjskih ravni, vse od turizma, izobraževanja, zdravja, socialne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne občine Ljubljana ta načela v svojem programu več kot upošteva in jih prevaja v vrednoto, ki je ključno vezivo vsake družbene skupnosti in ki služi kot obramba pred razdiralnimi političnimi silami in edina lahko izgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti: solidarnost.

Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje preko 100 strokovnjakov z najrazličnejših področij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kandidature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pravičnost, vključevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državljanja, torej, tistega, ki se zaveda prednosti in nevarnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresničevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej, za bogatenje kulturne in umetniške ponudbe, še posebej z vrhunskimi mednarodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstoječe infrastrukture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse prebivalke in prebivalce v regiji, za krepitev ustvarjalnega potenciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja.

Če bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so odraz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno izboljšuje kakovost življenja Ljubljančank in Ljubljančanov ter postane eno odmevnejših evropskih središč. Odmevno zlasti zaradi svoje drugačnosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In zato, ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna.

Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Borovničani  in Borovničanke tako kot  druge  prebivalke in prebivalce ostalih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/sodelujemo/#contact-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si.

 

Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025!

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!