Proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti
V organizaciji in izvedbi OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je v njenem večnamenskem prostoru v petek, 21. 12. 2018, od 8.30 do 9.30,potekala proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. V uvodnem nagovoru je ravnatelj Daniel Horvat opozoril, da živimo v svetu, ki ga močno zaznamujejo posledice finančno-gospodarske krize in vplivov človeštva na okolje, kar nas postavlja pred izziv oblikovanja novih načinov sobivanja in modelov bolj uravnoteženega, odgovornega in pravičnega razvoja.
Pri tem nas je bi smele ovirati pravdarska miselnost, ozkosrčnost in različni populizmi, ponovno pa bi se morala vzpostaviti tista enotnost, s katero smo se odločili za samostojno bivanje v demokratični državi. Pomen enotnosti za uspešen razvoj občine in Slovenije je v svojem govoru poudaril tudi župan Bojan Čebela, ki je vsem v prihajajočih praznikih in novem letu zaželel tako dobro počutje kot to, ki smo ga lahko začutili na sami proslavi.
Jože Zorman, podpredsednik Območne zveze vojnih veteranov za Slovenija Vrhnika – Borovnica je izročil spominske fotografije učencem 9. razredov, ki so se v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležili domovinskega dne.
Učenci OŠ, od najmlajših pa do tistih, ki jo bodo kmalu zapustili, so izvedli pester spored, ki ga je zasnovala učiteljica Teja Debevec. V njem so se izmenjevale pevske, plesne in recitacijske točke katerih moto so bili različni pomeni besede domovina in pomen domoljubja. V dramski točki pa so nas na zabaven način spomnili, da se novoletno-božični prazniki pod vplivom trgovcev vse preveč radi sprevržejo v nakupovalno-obiskovalno-obdarovalno mrzlico, v kateri pozabimo, da je njihov osnovni namen ta, da znamo biti sami s sabo in svojimi najbližjimi ter da znamo prisluhniti drug drugemu.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
