Novice

Reka kolesarjev preplavila in obkrožila Ljubljansko barje

V sklopu 37. Maratona Franja je 9. 6. 2018 prvič potekal ne-tekmovalni kolesarski maraton “Barjanka“, ki je nastal na pobudo Krajinskega parka Ljubljansko barje v sodelovanju med njim, organizatorji Maratona Franja (BTC City in KD Rog) in vsemi sedmimi barjanskimi občinami. Med okoli 300 udeleženci, ki so se ob 8.00 zjutraj podali na 83 km dolgo pot po Ljubljanskem barju, je bila tudi 11 članska ekipa “Blueberry Team” iz naše občine, ki je v polni sestavi malo pred 13.00 tudi prikolesarila na cilj v ljubljanskem BTCju.

Brez številnih redarjev-prostovoljcev, med katerimi so bili tudi naši gasilci, prireditve ne bi bilo mogoče izvesti, zato se jim tudi na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo. Prav tako si prireditev težko zamislimo brez predstavitev občin oz. občinskih društev na posameznih postojankah, kjer so se kolesarji odpočili in okrepčili. Društvo kmečkih žena Ajda je svoje delo na postojanki v Bistri odlično opravilo, tako da gre vsa zahvala tudi njim, HUD Karel Barjanski pa ima zasluge, da smo na tej postojanki lahko predstavili tudi idejne zasnove  projekta “Stara štreka”  oz. obnove opuščene trase železniške proge med Preserjami in Borovnico v turistične in rekreacijske namene.

S solidno udeležbo in dobro organizacijo je “Barjanka” upravičila svoj namen predstaviti v širšem prostoru (kolesarsko) turistične potenciale Ljubljanskega barja. Da bi te lahko v polni meri izkoristili je potrebno vzpostaviti nekaj manjkajočih odsekov, ki bi omogočili, da se kolesarji popolnoma izognejo najbolj prometnim cestam, prav tako pa tudi omogočiti prečkanja Ljubljanice, ostalih rek in potokov ter barjanskih kanalov na že identificiranih ključnih točkah. Po prvih ocenah bi za vzpostavitev okoli 180 km  varnih, zanimivih in tudi relativno udobnih neprekinjenih kolesarskih povezav potrebovali okoli 6 milijonov €, kar se sicer sliši veliko, a je približno enako znesku ureditve enega ali dveh dodatnih priključkov na avtocesto.

Problem ni toliko samo  denar sam po sebi. Bolj je problem sedanji pristop k financiranju, po katerem naj bi ne glede na to od kod bi prišla večina obiskovalcev in kdo bi imel od vsega skupaj največje koristi, vse stroške vzpostavitve ustrezne infrastrukture na svojem ozemlju morala nositi vsaka občina sama. Za Mestno občino Ljubljana potrebnih okoli 1,5 milijonov € investicij v pohodniško-kolesarsko infrastrukturo verjetno ne predstavlja prehude proračunske obremenitve, medtem ko naša občina seveda sama v ta namen ne more investirati potrebnih okoli 1 milijon €.

Upamo, da bo “Barjanka” v prihodnjih letih  še bolj  pokazala kako velik potencial ne le za kolesarski šport in rekreacijo se skriva na Ljubljanskem barju, temveč da je prav tako ali še bolj kot za množične tovrstne kolesarske prireditve Ljubljansko barje primerno za odkrivanje, doživljaje in spoznavanje največjega mokrišča v Sloveniji ter njegovih številnih zakladov naravnih vrednot ter kulturne in tehniške dediščine na kolesu v manjših skupinah ter za posameznike in družine. Da bo omogočila tisto, čemur bi pokojni Fran Milčinski Ježek lahko rekel “kolesarsko vandranje po barju”.  Turistični delavci so že prepoznali, da je Ljubljansko barje lahko veliko več kot le “fitnes v naravi”. K temu, da bo razvoj kolesarsko-pohodniške infrastrukture postal tudi ena od prioritet političnih odločevalcev, pa lahko precej doprinesejo “Barjanka” in podobne prireditve, pri katerih naj bi bil bolj kot na rekreativnem športu, poudarek dan na doživljanju in spoznavanju Ljubljanskega barja.

Upajmo torej, da bo “Barjanka” postala sestavni del Maratona Franja in da bo prirediteljem v prihodnje še bolj kot v letošnjem letu uspelo omogočiti doživljanje in spoznavanje Ljubljanskega barja. In da se bodo njenega štarta že prihodnje leto poleg župana Borovnice in župana Brezovice, ki sta na startu pozdravila udeležence letošnje Barjanke, udeležili tudi župani ostalih petih barjanskih občin ter se med tem, ko bodo udeleženci poganjali pedale, dogovorili o tem, kako vzpostaviti potrebno manjkajočo infrastrukturo.

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!