Novice

Sestanek med predstavniki občine in SŽ v vzdušju dogovorov o številnih izzivih

Na sedežu SŽ Infrastruktura d. o. o. v Ljubljani je bil 15. 7. 2019 sestanek med predstavniki podjetja in Občine Borovnica, na katerem so obravnavali aktualno problematiko. Župan Bojan Čebela je predstavnike SŽ seznanil s skorajšnjim pričetkom gradnje parkirišča »parkiraj in presedi« (P+R) pri železniški postaji Borovnica ter izpostavil željo občine, da se do odprtja parkirišča, ki je predvideno konec letošnjega oktobra, uredi tudi Mejačeva ulica v delu od mostu čez Borovniščico do vhoda v poslopje železniške postaje, ki spada na območje javne železniške infrastrukture. Obravnavali so tudi problematiko hrupa, nevarnosti izlitja nevarnih snovi, obnove mostu v Jele in gradnje kolesarske povezave Borovnica-Pako na parcelah SŽ oz. območju javne železniške infrastrukture.

 

UREDITEV PROMETNEGA PROSTORA OKOLI NASTAJAJOČEGA P+R PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI

Direktor SŽ – Infrastruktura d. o. o. Matjaž Kranjc je prosil, da občina čim prej pripravi elaborat prometne ureditve in ga pošlje v potrditev pristojnim službam SŽ Potniški promet d. o. o., pri čemer naj v skladu z dogovorom ob prenosu zemljišč, potrebnih za gradnjo P+R, z države na občino, pri poslopju postaje zagotovi tudi parkirna mesta za stanovalce poslopja ter uredi zelenice. SŽ bodo v času do konca izgradnje P+R na meji železniške postaje postavile tudi novo ograjo, v kolikor pa na izbor izvajalca na razpisu za gradnjo kolesarnic pri železniških postajah ne bo pritožb, pa do 20. 11. tudi novo kolesarnico. Dogovorili so se tudi o poteku iz izvedbi izgradnje kanalizacije za potrebe poslopja železniške postaje Borovnica.

 

DOSTOP DO GRADBIŠČA NOVE ELEKTRO-NAPAJALNE POSTAJE IN FINANCIRANJE GRADNJE MOSTU V JELE

Župan je v nadaljevanju opozoril, da zaradi nasprotovanja Direkcije RS za vode v poštev ne bo prišla že dogovorjena rešitev, da se za gradnjo nove energetsko napajalne postaje za potrebe SŽ kot dovozna pot uporabi pot ob desnem bregu Borovniščice v smeri proti Jelam, ki naj bi se jo po gradnji preuredilo v sprehajalno pot za kolesarje in pešce. Edini dovoz je tako mogoč preko Ceste v Jele, na kateri pa je most čez Borovniščico tako dotrajan, da je potrebna izgradnja novega. Predstavniki SŽ so pri tem pojasnili, da so za to seveda zelo zainteresirani, vendar je (so)financiranje novega mostu stvar Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Bodo pa na vodstvo DRSI naslovili pismo podpore za sofinanciranje gradnje.

 

PROBLEMATIKA PREKOMERNEGA OBREMENJEVANJA S HRUPOM ZARADI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

Direktor Matjaž Kranjc je potrdil, da se zavedajo problema prekomernega obremenjevanja s hrupom, zlasti v nočnem času ob dizelski vleki. Te pa se do dokončanja prenove celotne železniške proge med Ljubljano in Divačo do leta 2023 ne bo dalo izogniti, saj mora kompozicija, ki pobira prazne železniške vagone, le te pobirati tudi na tirih, ki (še) niso elektrificirani, tako da brez dizelske nočne vleke do takrat ne bo šlo. Andrej Klemenc je pri tem opozoril, da prekomernega hrupa ni v primeru, da se za vleko uporabljajo sodobne dizelske lokomotive, tako da bi se dalo kaj storiti tudi z njihovo ustrezno razporeditvijo za vleko v nočnem času. Predstavniki SŽ so poudarili, da jih do konca leta 2023 čaka zelo zahtevno delo obnove in posodobitve voznega parka in namestitve protihrupnih ograj (PHO), saj bo do takrat potrebno implementirani direktivo EU, ki bistveno znižuje dovoljenj hrup železniškega transporta. Izdelane so že karte hrupa in načrti za namestitev PVO. Na pobudo župana Bojana Čebele je bil sprejet sklep, da bodo SŽ občino obveščale o načrtih za namestitev PHO na območju občine, pri čemer bo občina tudi aktivno sodelovala.

 

NEVARNOST IZLITJA NEVARNIH SNOVI

Župan Bojan Čebela je izpostavil zaskrbljenost glede nevarnosti razlitja nevarnih snovi pri železniških prevozih in posledičnega onesnaženja edinega vodnega vira v občini oz. glavnega vodnega vira za 3 občine. Direktor Matjaž Kranjc je zagotovil, da se vsi tiri, naprave in vozila preverjajo celo bolj pogosto, kot to zahteva tozadevna evropska direktiva. Do leta 2021 bodo med Ljubljano in Borovnico, do leta 2023 pa še na preostalih še neposodobljenih odsekih, v celoti posodobili celoten sestav železniške proge, poleg samih železniških postaj, drugih objektov in naprav tudi spodnji ustroj, prage in tire, s čimer bo proga bistveno bolj varna kot danes. Vendar seveda nikoli ni mogoče povsem izključiti (tudi) nesreče, ki bi lahko ogrozila (tudi) vodne vire.

 

PROJEKTIRANJE KOLESARSKE POVEZAVE BOROVNICA-PAKO NA ZEMLJIŠČIH SŽ IN JŽI

Po opozorilu Andreja Klemenca, da so SŽ podale negativno mnenje glede sicer minimalnega posega na območje JŽI, kjer bi lahko prišlo ob predvideni gradnji kolesarske povezave Borovnica – Pako tudi do posega v 8 metrski progovni pas, je bil sprejet sklep, da se v tednu dni izvrši terenski ogled in preučijo možnosti, ki bile skladne tako s pravili SŽ kot z interesi občine.

Ostale novice

17. 1. 2022
KRIŽEM KRAŽEM V BESEDI IN SLIKI PO DOGAJANJU V OBČINI BOROVNICA V LETU 2021

V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.

(več …)

7. 1. 2022
OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

(več …)

15. 12. 2021
UREJEN TEMATSKI PARK BOROVNIŠKEGA VIADUKTA

Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.

(več …)

15. 12. 2021
Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja

15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo,  vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!