Novice

Simpatični Beletrinin trubadur na Košutovem vrtu navdušil maloštevilno občinstvo

V petek, 31. 7., je med 19.00 in 21.00 uro Košutov vrt zaživel v literarnem duhu, ki pristaja veličini nekdanje stanovalke dr. Marje Boršnik, ki je otroštvo preživela na njem in v sosednji vili. Njena vnukinja dr. Eva Premk je na vrtu, ki je sedaj v lasti Občine Borovnica, kot projektni vodja na založbi Beletrina, v organizaciji HUD Karel Barjanski in Knjižnice dr. Marje Boršnik,  gostila umetnostnega zgodovinarja, publicista in pisatelja dr. Noaha Charneya. Simpatični Američan je v pogovoru najprej priznal , da ga je evropski način življenja privlačil že od mladih nog in da so naključja hotela, da je na “lovu za žena”, kot se je izrazil, končal v Sloveniji.

Jezika, ki ga dobro razume, govori pa z ameriško sproščenostjo , pri kateri je najbolj pomembno, da se sporočilo razume, čeprav je bilo povedano nerodno, v dialektu in s slovničnimi napakami, se je priučil ob tašči. Ta ga je posvetila tudi v nekatere skrivnosti slovenskih vsakodnevnih običajev, ki za tujca niso tako samoumevni in normalni, kot se zdijo nam. Posvetila ga je tudi s skrivnost nabiranja in priprave gob, ne pa tudi v preneseni pomen besedne zveze “iti po gobe”.

V sproščenem in šaljivem pogovoru, kjer se je zaradi simpatične jezikovne nerodnosti in neobičajnosti prišlo do precej smeha, smo poleg tega, kaj je Noaha pripeljalo v Slovenijo in ga v njej tudi zadržalo, kaj se mu pri nas zdi najbolje poleg tega, da smo zanj itak “najboljša država za živet na svet” izvedeli tudi kako je po naključju odkril veličino arhitekta Jožeta Plečnika, in dobil štipendijo, da se je lahko resno posvetil raziskavi njegovega življenja in dela in o tem napisal doktorat, kako se trudi, da bi tujcem preko objav v svetovno znanih časopisih in revijah tudi s knjigami tujcem razkril najbolj skrite in tudi s strani večine nas nepoznane lepote in zanimivosti naše dežele, prav tako pa tudi to, da se je specializiral za odkrivanje ponaredkov in kriminaliteto v svetu umetnosti.

Zanimajo ga “vaški posebneži” in tiste lokalne kulinarične specialitete, ki jih že v sosednji vasi ne poznajo oz. jih pripravljajo drugače in če zavoha eno ali drugo, mu ni noben napor odveč, da pride do nove zanimive zgodbe ali kuharskega recepta.

Ko smo mu pojasnili, kje lahko v naši občini najde Plečnikov spomenik NOB, za katerega je že slišal, ni pa ga še videl in ko je izvedel kako je zgodovina naše železnice tesno povezana s tisto v njegovi domovini, pa tudi ameriškimi bombniki v drugi svetovni vojni in ko je od župana izvedel, da se v naših gozdovih skrivajo bogati gobarski zakladi, je obljubil, da bo zagotovo še prišel.

Ostale novice

17. 1. 2022
KRIŽEM KRAŽEM V BESEDI IN SLIKI PO DOGAJANJU V OBČINI BOROVNICA V LETU 2021

V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.

(več …)

7. 1. 2022
OB 180 LETNICI ROJSTVA MOŽA, KI JE V BOROVNICI POLEG OSTALEGA VZGOJIL TUDI NOVO SORTO JABOLK

V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”.  15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

(več …)

15. 12. 2021
UREJEN TEMATSKI PARK BOROVNIŠKEGA VIADUKTA

Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.

(več …)

15. 12. 2021
Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja

15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo,  vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!