Novice

SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

  • Transparentnost delovanja občinskega sveta, kar vključuje zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javne narave lokalnih procesov odločanja.
  • Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, kjer smo se osredotočili predvsem na enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov.
  • Transparentnost in vključenost v postopek sprejemanja občinskega proračuna, kjer so preverjali prizadevanja občine, da ta sicer tehnično in vsebinsko zapleten postopek poenostavi in približa občanom ter jim s tem omogoči participacijo.
  • Dostopnost občinskega spletnega mesta, s čimer so preverjali, ali občina zagotavlja enostaven dostop do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb, ki imajo zelo različne sposobnosti.
  • Vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje, kjer so preverjali, v kolikšnem obsegu in kako občina o svojem delovanju obvešča javnost ter katerih procesov vključevanja javnosti se poslužuje.

KAJ SO UGOTOVILI V RAZISKAVI?

Pridobljeni podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in populacijo ter tudi med številom doseženih točk in višino proračuna. To pomeni, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so v večini primerov manj transparentne in odprte. Pri tem predvidevamo, da je v manjših in bolj ruralnih občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev. Upoštevaje ta dejstva  52. mesto, ki ga zaseda Občina Borovnica, ni slab rezultat, saj spadamo med manjše in kadrovsko slabše zasedena občine. Če se primerjamo s primerljivo velikimi občinami oz. občinami, ki imajo podoben proračun, smo nekje v »zlati sredini«. Seveda pa to ni razlog za »spanje na lovorikah«, temveč spodbuda, da se glede transparentnosti še izboljšamo in povzpnemo vsaj med prvih dvajset občin v državi oz. med najboljše, ki imajo primerljivo število prebivalcev in proračun.

Zaključki sicer kažejo zaskrbljujočo sliko. Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih. Kar 95 % občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina pa je dosegla le 67,2 točke. Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov.

V povprečju so slovenske občine v pričujoči raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk (Občina Borovnica 39,5 točk). To pomeni, da je povprečna občina dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.

 

PRIPOROČILA ZA OBČINO BOROVNICA ZA IZBOLJŠANJE TRANSPARENTNOSTI POSLOVANJA?

Glede na rezultate, ki jih je v raziskavi dosegla Občina Borovnica, so podali pet predlogov, ki jih lahko upošteva za bolj odprto in transparentno delovanje.

  1. OBČINA NAJ PRENEHA OBJAVLJATI SKENIRANE DATOTEKE V FORMATU PDF IN PRIČNE OBJAVLJATI PODATKE O DELU OBČINSKEGA SVETA V STROJNO BERLJIVIH FORMATIH.

Podatke, objavljene v skeniranih datotekah PDF, je težje najti in analizirati.

  1. OBČINA NAJ ZAGOTOVI, DA JE DO VSEH VSEBIN NA SPLETNEM MESTU MOŽNO DOSTOPATI S TIPKOVNICO IN POMOŽNIMI TEHNOLOGIJAMI, VKLJUČNO Z LUPAMI, BRALNIKI ZASLONA IN ORODJI ZA PREPOZNAVANJE GOVORA.

Na ta način lahko občina dostop do vsebin zagotovi tudi osebam z oviranostmi.

  1. OBČINA NAJ ZAGOTOVI VEČJO TRANSPARENTNOST DELA DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA.

Delovna telesa so sestavni deli lokalne samouprave in pogosto močno vplivajo na odločitve, ki jih svetniki sprejemajo na sejah občinskega sveta.

  1. OBČINA NAJ PRIPRAVI IN OBJAVI IZJAVO O DOSTOPNOSTI SPLETNEGA MESTA.

Občine z izjavo, ki so jo dolžne objaviti po zakonu, pojasnijo, katere vsebine niso dostopne osebam z oviranostmi, razloge za takšno nedostopnost ter navedbe nadomestnih možnosti dostopa.

  1. OBČINA NAJ UVEDE PARTICIPATIVNI PRORAČUN.

Participativni proračun je eden najbolj naprednih mehanizmov vključevanja občanov v odločanje o porabi javnih sredstev, hkrati pa bistveno dviguje nivo njihove aktivacije.

 

Podrobneje si lahko rezultate raziskave ogledate na spletni strani: Lestvica transparentnosti (danesjenovdan.si)

Ostale novice

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

27. 9. 2021
Za nami je ETM 2021
V sklopu letošnjega ETM 2021 smo bili deležni:
– celotedenskih dejavnosti promocije in usposabljanja za kolesarjenje otrok, ki obiskujejo vrtec;
– zanimivega potopisnega predavanja Liljana Kogovšek o preživljanju počitnic s pešačenjem na dolge razdalje po znanih evropskih pešpoteh;
– predstavitve in preizkusa el. skirojev in el. koles;
– predstavitve el. avtomobilov, ki jih uporabljajo naši občani in člani DEMS ter srečanja občanov in lastnikov el. vozil;
– “prometnih iger” in slikanja prometnih in prometno-okoljskih motivov s kredo na asfalt;
– predstavitve električnega tricikla JP KVP, “reciklaže” odsluženih koles v okviru projekta “Zero Waste” in osnovnega servisa koles;
– nagradnega kviza o prometu in okolju ter varni vožnji el. koles in skirojev s predstavitvijo zavarovanja kolesarske odgovornosti
– kolesarskega izleta preko barja v Tehniški muzej Slovenije z vodenim ogledom prometne zbirke.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!