Somodalno kolesarsko spoznavanje Ljubljanskega barja
V soboto, 27. 8. 2016, organizirata HUD Karel Barjanski in Ljubljanska kolesarska mreža v okviru »meseca turizma Zelene prestolnice Evrope« in študije »Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice« v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in Tehniškim muzejem Slovenije ter podpori Turizma Ljubljana kolesarsko spoznavanje naravnih vrednot in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Na kolesarsko spoznavanje Ljubljanskega barja se bodo udeleženci podali ob 9:00 oz. ob 9:30 iz stare Ljubljane (Breg) in kolesarili do Tehniškega muzeja Slovenije v Bistra, nazaj pa jim bo iz Borovnice pomagal vlak (varianta 1), lahko pa se bodo do Podpeči izjemoma pripeljali z ladjico, odkolesariti do TMS in se nazaj v Ljubljano vrnili z vlakom (varianta 2). Tisti z manj časa in/ali kondicije pa bodo kolesarili samo do Podpeči in se od tam nazaj v Ljubljano vrnili z ladjico (varianta 3).
Primerno za vse z osnovno kondicijo in kolesi, ki lahko vozijo tudi po slabših makadamskih cestah. Vožnja skladno s cestno-prometnimi predpisi! Otroci do 14. leta morajo voziti v spremstvu vsaj enega od staršev ali skrbnikov in morajo obvezno imeti kolesarsko čelado!
Maksimalno število udeležencev za posamezno varianto: 30
V primeru slabega vremena bodo izleti v soboto, 3. 9. 2016!
PLAČILO IZKLJUČNO Z GOTOVINO NA ŠTARTEM MESTU!
ČLANI LKM S PLAČILOM IZLETA V KATERIKOLI VARIANTI PORAVNAJO TUDI ČLANARINO ZA LETO 2016
Prijave do 24. 8. 2016 preko e-prijavnice na:
http://www.123contactform.com/form-2070900/Registracija-Kolesarjenje-Po-Ljubljanskem-Barju
VARIANTA 1: S KOLESOM DO BOROVNICE – NAZAJ PA Z VLAKOM
Odhod ob 9:00 z Brega (pri fontani), postanek v Podpeči na prostoru za piknik ob Ljubljanici med 10:30 in 11:00, prihod v Borovnico okoli 12:30: ogled čuvajnice 666, stebra viadukta in malica. Nadaljevanje po barjanskih kolovozih mimo nasadov borovnic proti Bistri okoli 13:30. Prihod v Bistro okoli 14:30 in voden ogled TMS in zbirke koles. Povratek iz Borovnice z vlakom ob 16:46 – prihod v Ljubljano ob 17:04. Dolžina kolesarjenja okoli 45 km. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona: 041 222 783 (Andrej).
CENA: odrasli 20 €, otroci do 12 leta: 14 €, družina (2 odrasla+otrok): 45 € – vsak nadaljnji otrok (do 12 leta): 10 €
Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa iz Borovnice do Ljubljane, sendvič ali enolončnico, 2 x ½ litra vode, vstopnino v TMS in zavarovanje.
VARIANTA 2: Z LADJICO, KOLESOM IN VLAKOM
Odhod ob 9:30 z ladjico z Brega, postanek ob 10:00 pri gostišču Livada (vkrcanje tistih, ki bodo parkirali pri gostišču Livada), prihod v Podpeč okoli 11:00. Nadaljevanje vožnje s kolesi, večinoma po barjanskih kolovozih in po trasi opuščene železniške proge. Prihod v Borovnico okoli 12:30: ogled čuvajnice 666, stebra viadukta in malica. Nadaljevanje po barjanskih kolovozih mimo nasadov borovnic proti Bistri okoli 13:30. Prihod v Bistro okoli 14:30 in voden ogled zbirke koles. Povratek iz Borovnice z vlakom ob 16:46 – prihod v Ljubljano ob 17:04. Dolžina kolesarjenja okoli 30 km. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona 041 222 783 (Andrej).
CENA: odrasli 28 €, otroci do 15 let 18 €, družina (2 odrasla plus otrok): 65 € – vsak nadaljnji otrok (do 15 leta): 15 €
Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa z ladjico do Podpeči in iz Borovnice do Ljubljane z vlakom, sendvič ali enolončnico, 2 x ½ litra vode, vstopnino v TMS in zavarovanje.
VARIANTA 3: S KOLESOM DO PODPEČI – NAZAJ PA Z LADJICO!
Odhod ob 9:30 z Brega (pri fontani), prihod v Podpeč okoli 11:00, odhod ladjice iz Podpeči ob 12:00, prihod v Ljubljano okoli 13:30.
Kaj bomo videli: ostanke poplavnega gozda, kanal Cornovec, barjanske osamelce, staro in sedanjo strugo Ljubljanice, Podpeški kamnolom
CENA: odrasli 18 €, otroci do 12 leta: 12 €, družina (2 odrasla plus otrok): 40 € – vsak nadaljnji otrok (do 15 leta): 8 €– Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa z vlakom iz Borovnice do Ljubljane, sendvič in ½ litra vode, zavarovanja. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona 041 222 783 (Andrej).
foto: Klemen Gostič
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
