Somodalno kolesarsko spoznavanje Ljubljanskega barja
V soboto, 27. 8. 2016, organizirata HUD Karel Barjanski in Ljubljanska kolesarska mreža v okviru »meseca turizma Zelene prestolnice Evrope« in študije »Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice« v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in Tehniškim muzejem Slovenije ter podpori Turizma Ljubljana kolesarsko spoznavanje naravnih vrednot in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Na kolesarsko spoznavanje Ljubljanskega barja se bodo udeleženci podali ob 9:00 oz. ob 9:30 iz stare Ljubljane (Breg) in kolesarili do Tehniškega muzeja Slovenije v Bistra, nazaj pa jim bo iz Borovnice pomagal vlak (varianta 1), lahko pa se bodo do Podpeči izjemoma pripeljali z ladjico, odkolesariti do TMS in se nazaj v Ljubljano vrnili z vlakom (varianta 2). Tisti z manj časa in/ali kondicije pa bodo kolesarili samo do Podpeči in se od tam nazaj v Ljubljano vrnili z ladjico (varianta 3).
Primerno za vse z osnovno kondicijo in kolesi, ki lahko vozijo tudi po slabših makadamskih cestah. Vožnja skladno s cestno-prometnimi predpisi! Otroci do 14. leta morajo voziti v spremstvu vsaj enega od staršev ali skrbnikov in morajo obvezno imeti kolesarsko čelado!
Maksimalno število udeležencev za posamezno varianto: 30
V primeru slabega vremena bodo izleti v soboto, 3. 9. 2016!
PLAČILO IZKLJUČNO Z GOTOVINO NA ŠTARTEM MESTU!
ČLANI LKM S PLAČILOM IZLETA V KATERIKOLI VARIANTI PORAVNAJO TUDI ČLANARINO ZA LETO 2016
Prijave do 24. 8. 2016 preko e-prijavnice na:
http://www.123contactform.com/form-2070900/Registracija-Kolesarjenje-Po-Ljubljanskem-Barju
VARIANTA 1: S KOLESOM DO BOROVNICE – NAZAJ PA Z VLAKOM
Odhod ob 9:00 z Brega (pri fontani), postanek v Podpeči na prostoru za piknik ob Ljubljanici med 10:30 in 11:00, prihod v Borovnico okoli 12:30: ogled čuvajnice 666, stebra viadukta in malica. Nadaljevanje po barjanskih kolovozih mimo nasadov borovnic proti Bistri okoli 13:30. Prihod v Bistro okoli 14:30 in voden ogled TMS in zbirke koles. Povratek iz Borovnice z vlakom ob 16:46 – prihod v Ljubljano ob 17:04. Dolžina kolesarjenja okoli 45 km. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona: 041 222 783 (Andrej).
CENA: odrasli 20 €, otroci do 12 leta: 14 €, družina (2 odrasla+otrok): 45 € – vsak nadaljnji otrok (do 12 leta): 10 €
Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa iz Borovnice do Ljubljane, sendvič ali enolončnico, 2 x ½ litra vode, vstopnino v TMS in zavarovanje.
VARIANTA 2: Z LADJICO, KOLESOM IN VLAKOM
Odhod ob 9:30 z ladjico z Brega, postanek ob 10:00 pri gostišču Livada (vkrcanje tistih, ki bodo parkirali pri gostišču Livada), prihod v Podpeč okoli 11:00. Nadaljevanje vožnje s kolesi, večinoma po barjanskih kolovozih in po trasi opuščene železniške proge. Prihod v Borovnico okoli 12:30: ogled čuvajnice 666, stebra viadukta in malica. Nadaljevanje po barjanskih kolovozih mimo nasadov borovnic proti Bistri okoli 13:30. Prihod v Bistro okoli 14:30 in voden ogled zbirke koles. Povratek iz Borovnice z vlakom ob 16:46 – prihod v Ljubljano ob 17:04. Dolžina kolesarjenja okoli 30 km. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona 041 222 783 (Andrej).
CENA: odrasli 28 €, otroci do 15 let 18 €, družina (2 odrasla plus otrok): 65 € – vsak nadaljnji otrok (do 15 leta): 15 €
Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa z ladjico do Podpeči in iz Borovnice do Ljubljane z vlakom, sendvič ali enolončnico, 2 x ½ litra vode, vstopnino v TMS in zavarovanje.
VARIANTA 3: S KOLESOM DO PODPEČI – NAZAJ PA Z LADJICO!
Odhod ob 9:30 z Brega (pri fontani), prihod v Podpeč okoli 11:00, odhod ladjice iz Podpeči ob 12:00, prihod v Ljubljano okoli 13:30.
Kaj bomo videli: ostanke poplavnega gozda, kanal Cornovec, barjanske osamelce, staro in sedanjo strugo Ljubljanice, Podpeški kamnolom
CENA: odrasli 18 €, otroci do 12 leta: 12 €, družina (2 odrasla plus otrok): 40 € – vsak nadaljnji otrok (do 15 leta): 8 €– Cena vključuje: vodenje in spremstvo, prevoz osebe in kolesa z vlakom iz Borovnice do Ljubljane, sendvič in ½ litra vode, zavarovanja. Več informacij na: lkm@kolesarji.org ali preko telefona 041 222 783 (Andrej).
foto: Klemen Gostič
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
