Spominska slovesnost ob 77. obletnici usmeritve žrtev Preserskega procesa
V Gramozni jami, v Ljubljani, je 10. 3. 2019, ob 11.00 uri, potekala spominska slovesnost ob dnevu usmrtitev žrtev Preserskega procesa. Na ta dan pred 77. leti je fašistični okupator v Gramozni jami ustrelili 16 talcev iz Borovnice in okolice kot maščevanje za neuspešen poskus partizanov, da razstrelijo železniški most v Preserjah. Spominske slovesnosti so se udeležili maloštevilni občani, predvsem svojci žrtev, praporščaki in predstavniki borovniških društev ter župan Bojan Čebela. Po slovesnosti so udeleženci obiskali tudi grobove žrtev na ljubljanskih Žalah, na katere so položili cvetje ter prižgali sveče. Na poti nazaj so se ustavili še v pri spomeniku v gradu Bistra, kjer je venec v imenu občine položil g. Frančišek Marijan Drašler.
Glavi govornik na slovesnosti v Gramozni jami je bil predsednik Društva ZB za vrednote NOB Borovnica Matjaž Ocepek. Orisal je vojno-okupacijsko
kontekst dogodka, opomnil na namero okupatorjev, da slovenski narod izbrišejo z obličja Zemlje, Slovencem pa namenijo usodo sužnjev in hlapcev ter izpostavil, da nam morata biti pogum in neuklonljivost naših prednikov vzor tudi v časih, ki prihajajo in v katerih se nam zaradi podnebnih sprememb obetajo močni migracijski tokovi na eni ter pohlep mednarodnih korporacij po naših vodnih virih in gozdovih. Župan Bojan Čebela je v kratkem nagovoru izpostavil pietetni in spravni pomen slovesnosti. Sledile so recitacije pesmi z vojno in domoljubno tematiko v izvedbi Barbare Bezek. 
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
