Trajnostna gradnja- od načrtov k dejanjem tudi pri gradnji prizidka k osnovno šoli
Stavbe so spremljevalke našega življenja, v stavbah se rodimo, živimo, delamo, stavbe vplivajo na naš način dela in življenja, njihove lastnosti lahko pomagajo k boljšemu počutju, boljšemu učenju, zdravju in vzdušju. Šola v Borovnici že od leta 1848 raste s krajem in deli usodo z njenimi prebivalci v dobrem in slabem.Zaradi povečanega vpisa in potreb je občina pristopila k izgradnji prizidave k objektu. Konec leta 2019 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec del, ki je zagotovil izpolnjevanje pogojev iz razpisa in projektne dokumentacije, ki predvideva izgradnjo skoraj nič energijske stavbe, zgrajene po načelih trajnostne gradnje. Zdaj je projekt v fazi, ko lahko k njemu z zbiranjem starega papirja prispevajo tudi občani!
V dogovoru z gradbenim odborom vabimo vse, ki to berete, da v naslednjih tednih časopisnega papirja ne odvržete v smeti ali v kurišča, temveč ga prepustite občini Borovnica, za predelavo in uporabo kot toplotno izolacijo v novem delu šole. Vaš zbrani časopisni papir bo predelan v celulozno izolacijo našel svoje mesto v novem objektu, kjer bo v naslednjih desetletjih opravljal novo, morda še pomembnejšo nalogo.
Zbirni kontejner za suh in čist časopisni papir (POMEMBNO: SAMO IN ZGOLJ ČASOPISNI PAPIR, ne pa tudi papir od različnih letakov, brošur, embalaže ipd.!) bo parkirišče pred vrtcem v Borovnici, zbiranje bo potekalo do 21.avgusta, ko so predvidena zadnja zaključna dela v objektu. Za informacije o neposrednem prevzemu morebitnih večjih količin zbranega papirja lahko pokličete na upravo občine Borovnica (01 750 74 60).
Veselimo se tudi vašega prispevka k gradnji in vas lepo pozdravljamo!
Slavko Gabrovšek, arhitekt in projektant
člani gradbenega odbora:
Danijel Horvat, Bojan Čebela, Viktor Drašler, Vlado Žerjav, Ciril Menart
Marko Susman, nadzornik
Več o vidikih trajnostne gradnje pri gradnji prizidka k OŠ si lahko preberete v prilogi spodaj
Ostale novice
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov:
POHVALE:
- Ni veliko prometa
- Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
- Parkirišče na železniški postaji
- Veliko kolesarjev (tudi učencev)
- Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
- Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
- Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
- Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
- Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
- Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
- Veliko pločnikov
