Tudi Borovničana prispevala k največjim uspehom vrhniške košarke
Na prireditvi »Športnik Vrhnike 2017«, ki je bila v petek 9.3.2018 v Cankarjevem domu na Vrhniki, so bila podeljena priznanja najuspešnejšim športnikom Vrhnike za preteklo leto. Ob tej priložnosti pa so bila podeljena tudi spominska priznanja za izjemne dosežke na področju športa generaciji vrhniških košarkarjev iz obdobja 1969 – 1973. V tem času se je košarkarska ekipa uvrstila v II. ZKL – zahod, leta 1971 pa med osmimi najboljšimi mošti v takratni Jugoslaviji. Leta 1972 so postali pokalni zmagovalci Slovenije z zmago nad ljubljansko Olimpijo, ki je takrat igrala v I. jugoslovanski ligi, kar štejejo za največji uspeh te generacije, v kateri sta za KK Vrhnika igrala tudi znana Borovničana Franjo Modrijan in Drago Mekinda. Še en uspeh so dosegli leta 1973, ko so postali republiški prvaki.
Ostale novice
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane, osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji, začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom. Projekt je povezoval številne partnerje. Sodelovali so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022 ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile. V tabeli so prikazani podatki po letih.
Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Borovnica, ki je bila v sredo, 15. 4. 2021, je Občinski svet Občine Borovnica še drugič zavrnil potrditev DIIP za preureditev nekdanje trgovine Jurček v knjižnico. Občinski svet je omenjeni dokument prvič obravnaval na 6. izredni seji 12. 2. 2021. Vsi svetniki so se strinjali, da je idejna zasnova, na kateri temelji dokument identifikacije investicijskega projekta, ustrezna in da podaja dobre rešitve, kako čim bolj izkoristiti prostorske možnosti, ki jih daje nekdanja trgovina Jurček za ustrezno delovanje knjižnice, ne da bi bilo potrebno za prenovo pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobivanje le-tega bi – z vsemi potrebnimi soglasji nosilcev v prostoru – namreč zahtevalo najmanj pol leta, knjižnico pa je potrebno čim prej preseliti v nove, ustreznejše prostore. Lanskoletni potresi so namreč spet pokazali, da stavba, v kateri gostuje knjižnica, ni potresno varna. Svetniki pa so izrazili dvome glede ustreznosti ocene stroškov prenove objekta, kot je podana v DIIP, ter županu in občinski upravi naložili, da preveri možnosti za zmanjšanje stroškov prenove. Soglasni pa so bili, da naj se z nakupom stavbe nekdanje trgovine ne odlaša.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsakoletni študiji o zdravju v Sloveniji za občino Borovnica ugotavlja, da je tako kot prejšnja leta, le da še nekoliko bolj izrazito zaznati probleme povezane s prekomernim uživanjem alkohola (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi z uživanjem alkohola povezanih bolezni, delež alkoholiziranih v prometnih nesrečah) in kajenjem (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi s kajenjem) povezanih bolezni. V negativnem smislu glede kazalnikov odstopamo od nacionalnega povprečja tudi glede odsotnosti z dela in klopnega meningoencefalitisa, v pozitivnem pa le pri dveh, neposredno z zdravjem sicer nepovezanih kazalnikih, in sicer pri prirastu prebivalstva in umrljivosti glede na kraj stalnega bivališča.
Ob ugotovitvi da je alkohol pri nas izpostavljen dejavnik zdravstvenih in prometnih tveganj se je občinsko vodstvo v lanskem letu odločilo, da k naslavljanju te in drugih oblik odvisnosti in tveganega vedenja v občini pristopi z aktivno udeležbo v projektu Preventivna platforma, ki ga koordinira Institut Utrip, s sedežem v naši občini. Žal epidemija COVID-19 preprečuje izvedbo večine načrtovanih aktivnosti oz. jih omejuje na spletno usposabljanje. (več …)
