Uspel seminar o vlaku in kolesu kot alternativi osebnemu avtomobilu
11. 5. 2016 ob 8:40 je z vlakom do katerega so nekateri peš, drugi pa s s kolesom. ki so ga vzeli s seboj na vlak, v Borovnico prispela večina od 62 udeležencev seminarja “Kolo in vlak: alternativa osebnemu avtomobilu”, med njimi tudi nj. eksc. nizozemski veleposlanik Bart Twaalfhoven, podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ RS dr. Franc Trček in direktor Direktorata za promet Ministrstva za infrastrukturo mag. Bojan Žlender.Seminar, na katerem so sodelovali predavatelji Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Nizozemske, je s predstavitvijo kraja in pomena železnice za Borovnico nekoč, sedaj in prihodnje odprl župan Bojan Čebela. Državni sekretar za promet mag. Klemen Grebenšek je izpostavil pomen železniškega prometa za trajnostni razvoj Sloveniji, nizozemski veleposlanik pa je kot predstavnik države, ki predseduje EU izpostavil pomen kolesa za zdrav življenjski stil, čisto okolje in mobilnost v mestih ter pomen dobrega dostopa do železniških postaj, varnega parkiranja čim bližje peronom ter možnosti uporabe lastnega ali izposojenega kolesa na poti s končne postaje do cilja. Vodja Službe za prodajo in marketing SŽ Potniški promet g. Gorazd Hartner je izpostavil, da se zavedajo pomena Borovnice kot kraja z visokim deležem prevoza potnikov ter s tem povezane nuje ureditve železniške postaja, parkirišča in kolesarnice. Obljubil jel, da bodo z nabavo novih garnitur in predelavo nekaterih obstoječih SŽ postale bolj prijazne do kolesarjev, za še večje korake v tej smeri pa bo moralo svoj interes izpostaviti tudi turistično gospodarstvo.
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
