Uspešna reševalna akcija v soteski Pekel
S spletnega portala Moja Občina povzemamo poročilo novinarja Damjana Debevca o reševanju planinke, ki ji je zdrsnilo na poti med drugim in tretjim slapom v soteski Pekel.
“15. oktobra letos je malo po šestnajsti uri v soteski Pekel, na »mulatjeri«, ki po desnem bregu Otavščice vodi mimo tretjega in drugega slapa, prav nerodno spodrsnilo starejši planinki in si je pri tem poškodovala gleženj ter koleno. Klicu na pomoč so se nemudoma odzvali reševalci Gorske reševalne službe iz Ljubljane.
G. Tomaž Žganjar je takole opisal reševalno akcijo, ki je sledila: »Pekel je soteska pri Borovnici, v kateri je imela naša postaja v zadnjih letih številne reševalne akcije. V grabnu s slapovi je pretežni del dneva skozi celo leto senca in zato so skale in tla večinoma vlažna. V nedeljo je korak zdrsnil planinki v nizkih gležnarjih. Nič nenavadnega za konec oktobra na zlizani potki ob potoku. Poškodovan gleženj in koleno. Na sončen dan je redko kateri reševalec doma, zato se nas na parkirišču ob vhodu v sotesko pri peklenščku zbere manj kot običajno. Vzamemo iz prtljažnika le najnujnejše, pa vendar še vedno vsak nese v klanec za dobro mero. Levo od prvih stopnic blizu drugega slapu leži poškodovanka, ki jo kljub temu, da smo v tričetrt ure pri njej, zebe in zato malce trese. Oskrbimo ji nogo, položimo jo v nosila in pokrijemo. Strah in
negotovost počasi popuščata, morala vidno zraste. Zanesljivo jo transportiramo po potki, a prenos je toliko delikaten, da zahteva stalno varovanje s sto metrsko vrvjo. Ko smo v dolini, nam je kljub mrazu pošteno vroče. Poškodovanko predamo fantom nujne medicinske pomoči.
Ob strani stoji neznanka, ki se nam približa, ko modrujemo in kvantamo, kot običajno po uspešno opravljenih akcijah. Nekako ji je nerodno pristopiti, pa se končno le ojunači… »Fantje, sem njena kolegica, a se to reševanje plača? Koliko bo pa koštalo?« Pojasnimo ji, da zdravstveno pomoč plača država, gorski reševalci pa smo le prostovoljci. Nasmeh na obrazu. Zahvali se. So trenutki, ko se nam zazdi, da smo naredili nekaj majhnega ampak dobrega… Priporočimo se za kakšen očenaš pri maši v nedeljo…«”
Damjan Debevec, Foto: GRS Ljubljana
Čestitkam ob dobro izvedeni reševalni akciji se pridružuje tudi Občina Borovnica.
Ostale novice
Letos je v okviru najbolj množične kolesarske prireditve daleč naokoli – Maratona Franja – svojo četrto ponovitev doživel kolesarski maraton Barjanka. Njegov pobudnik je direktor Krajinskega parka Ljubljansko Barje Janez Kastelic, ki je tudi na način želel medije in širšo javnost opozoriti na enkratno kulturno krajino južno od slovenske prestolnice, bogato tako s kulturno-etnološko in etnografsko dediščino kot tudi z biotsko pestrostjo in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ljubljansko barje je zaradi svoje ravninske lege kot nalašč za nekoliko bolj ležerno kolesarjenje oz. kolesarjenje po meri tistih, ki večine prostega časa ne preživijo za to, da bi bili v »hudi« kolesarski kondiciji. Kljub temu, da epidemije COVDI-19 v času izvedbe maratona še ni bila za nami, se je tudi letošnje Barjanke udeležilo več kot 400 kolesarjev in kolesark, različnih starosti in na različnih vrstah koles. S tem se je ponovno potrdilo, da tudi takšna sodi v sklop Maratona Franja, ki omogoča kolesarske izzive vsem. Od tistih, ki so se komaj skobacali na kolesa oz. poganjavčke prek mladih in nekoliko starejših družin do tistih, ki so se še včeraj resno ukvarjali s profesionalnim kolesarstvom.
V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršča med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S toplimi dnevi pa se možnost močnejših neviht z udari strel povečuje. Podatki kažejo, da strele rade uničijo ali poškodujejo naprave, kot so televizorji, računalniki ali modemi. Zaradi okvare ali uničenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije. Pred izpadom komunikacijskih storitev se najučinkoviteje zaščitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in računalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz električnega omrežja oz. električne vtičnice (televizor, računalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežja oz. UTP-vtičnice (stacionarne telefone, modeme ipd.). V občini Borovnica je sicer že okoli 80% uporabnikov priključenih na optično omrežje, zato izkop iz komunikacijskega omrežja ni potreben, vseeno pa je priporočljiv izklop iz električnega omrežja.
V soboto, 5. 6. 2021, so člani Planinskega društva Borovnica in Jamarskega društva Borovnica ponovno očistili steber Borovniškega viadukta vegetacije. Hvala jim! Na ploščadi stebra so ponovno našli gnezdo postovke, tokrat s petimi mladički. Hitro so se umaknili, da jih ne bi preveč motili. Ugotovili so, da je zgornji del stebra v zelo slabem stanju in da bi odstranjevanje poškodovanih oz. načetih opek vodilo do bistvene spremembe izgleda (zgornjega dela) stebra. Za takšen posega pa bi bilo potrebno dovoljenje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.
Generalna skupščina združenih narodov je v New Yorku 20 decembra 2017 na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za R. Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDČ. Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.org na kateri so zbrane koristne informacije povezane s praznovanjem. Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.
