Vzdrževanje in prenove pohodniške in turistične infrastrukture v občini Borovnica v letu 2020
Turistično društvo Borovnica in Planinsko društvo Borovnica sta ob izdatni finančni pomoči borovniške občine od januarja do decembra izvedli čedno število projektov na področju izboljšave turistične infrastrukture v Borovnici. Od januarja do decembra so bile redno vzdrževane planinske poti v skrbništvu PD Borovnica, od Bistre prek Pokojišča do Vinjega vrha, iz Borovnice prek Laz na Trebelnik, po cesti na Pokojišče, skozi sotesko Pekel, čez Pristavo in Železnik ter prek Zabočeva na Rakitno. Poleg ustaljenega odstranjevanja podrtih dreves, čiščenja podrasti in grmovja, markiranja, popravila jeklenih vrvi in klinov ter drugih podobnih vzdrževalnih opravil je bil v letu 2020 na novo vzpostavljen odsek planinske poti Laze – Bistra, ki zdaj varno, skozi podhod prečka železniško progo, pri čemer je bilo potrebno praktično na novo nadelati en kilometer poti ter za to pridobiti vsa potrebna soglasja.
Pred Tehniškim muzejem v Bistri je bil sočasno obnovljen informacijski pano in vanj nameščen turistični zemljevid občine Borovnica. Na odsekih, kjer poteka izven asfaltne ceste, je bila nadelana tudi pot Borovnica-Pokojišče. V soteski Pekel so bile na novo nadelane trasa poti nad tretjim slapom v dolžini cca 50 metrov, trasa poti ob petem slapu v dolžini cca 50 metrov in trasa poti iz Pekla na Pristavo v vsej dolžini. Popravljeni ali dodatno utrjeni so bili številni nosilci za smerokaze, ki so bili poškodovani bodisi zaradi vandalizma bodisi zaradi gozdnih opravil.
Po lanskoletnem obsežnem urejanju terena se je letos na površinah ob jezu pred Peklom izvedlo še eno mulčenje ter ravnanje terena, nakar je bila postavljena prometna tabla za parkiranje. V primeru prekomerne prometne obremenitve soteske Pekel in posledične morebitne občinske odločitve zaprtja soteske za promet, je sedaj zagotovljena alternativna lokacija za parkiranje. Urejena površina na drugi strani jezu pa omogoča za okolje neškodljive družinske piknike, ki so se še lani odvijali na zelenici pred mlinom. Izvedena so bila obnovitvena dela na kozolčku dobrodošlice
ob začetku doline ter na ostrešnju mlina, obnovljene so bile klopi ter popravljena s strani neznanca polomljena železna ovira, ki preprečuje vozilom vstop na zelenico pred mlinom. Na prošnjo gostinca je bila nameščena jasnejša prometna signalizacija za kolesarnico ter omejitve parkiranja za avtomobile na prostoru poleg gostilne.
Na Vršiču nad sotesko Pekel (nad petim slapom) se že od leta 2015, ko je bilo ob pomoči občine pridobljeno dovoljenje države, ureja spominski park. Lokacija je bila izbrana, ker ima čudovit razgled na sotesko in predvsem lahek, varen dostop. Letos je bila postavljena lesena označevalna tabla ter prvi dve spominski plošči ponesrečencema, ki sta izgubila življenje v soteski. Gre za edini spominski park ponesrečencev na planinskih poteh izven visokogorskega sveta v Sloveniji. Projekt nima zgolj pietetne note spominjanja na tragično preminule, temveč zasleduje tudi varnostni vidik. Prijatelji/svojci žrtev so ob pomanjkanju alternative občasno polagali cvetje in sveče na samih lokacijah dogodkov, kar pa je lahko zelo nevarno. Obenem park opominja obiskovalce k previdnosti na poteh skozi sotesko.
V Borovnici je TD Borovnica v sodelovanju s Čebelarskim društvom Borovnica ob okrogli obletnici ustanovitve čebelarske podružnice, daljnega leta 1905, na Stari postaji postavilo spominsko klop profesorju čeb
elarstva Josipu Verbiču. Klop je bila financirana že v letu 2019. Ob postavitvi klopi se je v sodelovanju z okoliškimi prebivalci uredilo okolico najstarejšega lipovca v občini. Odstranjen je bil gradbeni odpad izvajalcev optične napeljave ter na novo nasuta zemlja ter zasejana trava. Kmalu zatem je bila v istem parku postavljena spominska klop Antonu Majerju, pilotu eskadrilje generala Rudolfa Maistra. Izdelavo naslona s spominskim napisom je financiral občan.
V sklopu zbirke železniške čuvajnice št. 666 se je več zbranih artefaktov kemično zaščitilo pred nadaljnjim propadanjem (deli železniške proge in italijanske žičnice, tulci protiletalskih topov, …). V okolici hiše se je redno odstranjevalo plevel in čistilo vodenice. Odkrit je bil tudi poskus vloma v objekt. Rešetko na oknu je saniral občinski vzdrževalec, dogodek pa je dosledno popisala Policija, ki je letos poostrila nadzor nad kulturno dediščino. Izvedeno je bilo tudi mulčenje bližnjega železniškega useka do »Italijanke«, ki je priljubljena sprehajalna pot.
TD Borovnica
PD Borovnica
Občina Borovnica
fotografije: TD Borovnica
Ostale novice
V prispevku, objavljenem v prilogi spodaj, si lahko v besedi in sliki ogledate kalejdoskop dogajanja v naši občini v minulem letu. Res je, da je bilo tudi pri nas »v znamenju novega koronavirusa«, a smo se v pričujočem prispevku raje osredotočili na to, da pokažemo, da se je v senci epidemije in pandemije kljub vsemu dogajalo in naredilo marsikaj. Da pa se ne bi zdelo kot da težav s »korono« pri nas sploh ni bilo, ji bomo pozornost namenili v mesecu, ko je bila tudi pri nas pandemija na vrhuncu in smo bili podvrženi najbolj rigoroznim ukrepom za upočasnjevanje njenega širjenja.
V času svojega več kot tri desetletja in pol dolgega službovanja v Borovniški dolini se je nadučitelj Franc Papler (1842-1911) poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter sadjarstvom. S križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene je okoli leta 1895 vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. 15. januarja letos bo minilo 180 let od njegovega rojstva. Pred nedavnim smo ob 110 njegove smrti smo o njem in njegovem velikem doprinosu k razvoju v Borovniški dolini že objavili članek, zato bomo ob obletnici njegove smrti na kratko predstavili »njegovo« sorto jabolk in prizadevanja k njeni ohranitvi in razširitvi. Ta avtohtona sorta se je izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v Borovniški dolini in je nadpovprečno bogato rodila. Zato so jo začeli množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega park o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta.
15. decembra mineva 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice.
