Novice

Zakaj je med boljši od sladkorja?

Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.   Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo.Razlika med belim sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in nič drugega. V medu so tudi sladkorji, pa še druge snovi, skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne samo sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja se uporabljajo različne kemikalije, v nasprotnem primeru pa je med popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobenih konzervansov, vsebuje pa antioksidante in deluje protimikrobno. Naša novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav način življenje – v vsakdanji prehrani zamenjamo med za sladkor.

Uporaba medu

Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z medom lahko nadomestimo sladkor, ki ga uporabljamo v naši prehrani ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, šabeso, ledeni čaj, smutije, limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, sadne solate…Poleg tega, da si med zjutraj namažemo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmiče, si pripravimo skutni namaz z medom, ali namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom,  dodamo ga lahko v jogurt, ali si pripravimo palačinke z medom. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upoštevati, da je slajši kot navadni sladkor in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega sladkorja, količino tekočine v receptu zmanjšamo za ¼ teže dodanega sladkorja. Pečemo pri malo nižji temperaturi, da preprečimo prekomerno porjavitev peciva. Med veže nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj časa sveže in zmanjšuje drobljenje peciva.

Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.

Za začetek lahko pripravimo preprost osvežilni in krepčilen napitek limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limone, dodamo kozarec tople vode in žlico medu ter dobro premešamo. Napitek bo še izdatnejši, če ga bomo uživali na tešče.

Sestava in lastnosti medu

Med je povsem naravno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, načina in pogojev pridelave in shranjevanja kot tudi od čebelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botaničnega porekla se razlikuje, zaradi klimatskih razlik in različnega geografskega porekla. Že majhne spremembe v količini naštetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.

Andreja Kandolf Borovšak

Ostale novice

13. 4. 2021
Zdravje v občini Borovnica v letu 2021

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsakoletni študiji o zdravju v Sloveniji za občino Borovnica ugotavlja, da je tako kot prejšnja leta, le da še nekoliko bolj izrazito zaznati probleme povezane s prekomernim uživanjem  alkohola (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi z uživanjem alkohola povezanih bolezni, delež alkoholiziranih v prometnih nesrečah) in kajenjem (stopnja obolevnosti in umrljivosti zaradi s kajenjem) povezanih bolezni. V negativnem smislu glede kazalnikov odstopamo od nacionalnega povprečja tudi glede odsotnosti z dela in klopnega meningoencefalitisa, v pozitivnem pa le pri dveh, neposredno z zdravjem sicer nepovezanih kazalnikih, in sicer pri prirastu prebivalstva in umrljivosti glede na kraj stalnega bivališča.

Ob ugotovitvi da je alkohol pri nas izpostavljen dejavnik zdravstvenih in prometnih tveganj  se je občinsko vodstvo v lanskem letu odločilo, da k naslavljanju te in drugih oblik odvisnosti in tveganega vedenja v občini pristopi z aktivno udeležbo v projektu Preventivna platforma, ki ga koordinira Institut Utrip, s sedežem v naši občini. Žal epidemija COVID-19 preprečuje izvedbo večine načrtovanih aktivnosti oz. jih omejuje na spletno usposabljanje. (več …)

22. 3. 2021
PAVILIJON “MEDENA ZGODBA” PRIČENJA SVOJO POT
Čebelarska zveza Slovenije je pred kratkim pričela novo zgodbo o čebelarstvu, ki želi dodobra predstaviti slovensko čebelarstvo doma in v svetu. Paviljon Medena zgodba se podaja na pot in bo na svojevrsten način prikazoval delo čebel, čebelarja in sadove njunega skupnega dela. Paviljon je prevozni čebelnjak namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva ter medenih izdelkov. Opremljen je z najsodobnejšo video in zvočno tehniko. V čebelji svet nas popelje s pomočjo vida, vonja, tipa in na koncu tudi okusa, s prav posebno medeno postajo.
22. 3. 2021
ČIŠČENJE STRUG VODOTOKOV IN KANALOV V OBČINI BOROVNICA

Čiščenje strug vodotokov je pomembno za ustrezen pretok vode in s tem za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ponekod pa tudi za ustrezno odvodnjavanje kmetijskih površin.  V februarju je izvajalec  na območju občine Borovnica očistil:

  • Gantarjev potok, na Dolu pri Borovnici, od ceste Vrhnika – Borovnica do izliva v Jeršinov kanal v dolžini 200 m;
  • strugo stare Borovnišnice v dolžini 450 m;
  • Jeršinov kanal v dolžini 780 m;
  • Strugo nove Borovnišnice v dolžini 1270 m.

Da je bil skrajni čas, da se struge očisti kaže tudi količina materiala na začasni deponiji pri gasilskem domu na Bregu pri Borovnici (glej fotografijo).

19. 3. 2021
VSE NAJBOLJŠE, LJUBLJANICA!
Občine v porečju Ljubljanice so 22. marec – Svetovni dan voda v zadnjih letih obeležile s prireditvijo Moja reka praznuje. Ta je posvečena reki Ljubljanici kot vodni žili, habitatu, plovni poti, arheološko-zgodovinskem prostoru ter velikokrat mističnem prostoru doživljanja narave in arhetipu vodnega sveta. Nastala je pred 9 leti na pobudo Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski iz Borovnice in združuje poljudno-znanstvene, tehniško-tehnološke in umetniške vidike obravnavanja fenomena vode kot prasile, pogoja življenja in življenjskega prostora z izzivi obvladovanja upravljanja z vodami, čiščenja odpadnih voda in zagotavljanja zdrave pitne vode za vse.

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!