Novice

Zakaj je med boljši od sladkorja?

Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.   Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze. Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo.Razlika med belim sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in nič drugega. V medu so tudi sladkorji, pa še druge snovi, skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne samo sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja se uporabljajo različne kemikalije, v nasprotnem primeru pa je med popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobenih konzervansov, vsebuje pa antioksidante in deluje protimikrobno. Naša novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav način življenje – v vsakdanji prehrani zamenjamo med za sladkor.

Uporaba medu

Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z medom lahko nadomestimo sladkor, ki ga uporabljamo v naši prehrani ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, šabeso, ledeni čaj, smutije, limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, sadne solate…Poleg tega, da si med zjutraj namažemo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmiče, si pripravimo skutni namaz z medom, ali namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom,  dodamo ga lahko v jogurt, ali si pripravimo palačinke z medom. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upoštevati, da je slajši kot navadni sladkor in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega sladkorja, količino tekočine v receptu zmanjšamo za ¼ teže dodanega sladkorja. Pečemo pri malo nižji temperaturi, da preprečimo prekomerno porjavitev peciva. Med veže nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj časa sveže in zmanjšuje drobljenje peciva.

Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.

Za začetek lahko pripravimo preprost osvežilni in krepčilen napitek limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limone, dodamo kozarec tople vode in žlico medu ter dobro premešamo. Napitek bo še izdatnejši, če ga bomo uživali na tešče.

Sestava in lastnosti medu

Med je povsem naravno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, načina in pogojev pridelave in shranjevanja kot tudi od čebelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botaničnega porekla se razlikuje, zaradi klimatskih razlik in različnega geografskega porekla. Že majhne spremembe v količini naštetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.

Andreja Kandolf Borovšak

Ostale novice

18. 1. 2019
Uporaba čebeljih pridelkov

Človek je kot ljudsko zdravilo že zdavnaj uporabljal med in druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Za stare civilizacije je imel med magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Tudi v zdajšnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje. Alergije na čebelje proizvode so redke, če ste alergiki, začnite s postopnim uživanjem čebeljih pridelkov in zaužito količino vsak dan povečujte.

(več …)

8. 1. 2019
Poslovila se je najstarejša občanka – ga. Anica Brancelj

4. 1. 2019 se je izteklo dolgo in pestro življenje Ane Brancelj. Matere, babice petim, prababice desetim in praprababice sedmim potomcem. Zapustila nas je najstarejša občanka, rojena 20. novembra 1916,  malo pred smrtjo cesarja Franca Jožefa, v Bučni vasi na Dolenjskem.  V času svojega življenja je doživela propad Avstro-Ogrske monarhije, kratko obdobje Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, rojstvo Kraljevine SHS, njeno preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo, okupacijo najprej s strani Kraljevine Italije in potem Tretjega rajha, zatem pa dolgoletno vladavino »Titove Jugoslavije«, ki je dobrih deset let po njegovi smrti v krvi razpadla na samostojne države. Oči je za vedno zaprla v samostojni in demokratični Republiki Sloveniji, članici Evropske unije.

(več …)

27. 12. 2018
Tradicionalni blagoslov konj tudi v Borovnici

Na dan sv. Štefana, prvega krščanskega mučenika in zavetnika konj, je Konjeniško društvo Borovnica, organiziralo tradicionalni blagoslov konj. Pred trgovino Jurček so se 26. 12. 2018, ob 13.00, v lepem sončnem vremenu, skupaj s svojimi plemenitimi živalmi, zbrali skoraj vsi lastniki konj v naši kotlini ter okoli 100 obiskovalcev. Po blagoslovu, ki ga je opravil župnik g.  Janez Šilar, so se ob čaju, kuhanem vinu in kranjskih klobasah lastniki in ljubitelji konj še kakšno uro družili in pomenkovali, potem pa je sonce že zašlo za Menišijo in počasi so se odpravili proti domu. Nekateri kar na konju.

21. 12. 2018
Proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti

V organizaciji in izvedbi OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je v njenem večnamenskem prostoru v petek, 21. 12. 2018, od 8.30 do 9.30,potekala proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. V uvodnem nagovoru je ravnatelj Daniel Horvat opozoril, da živimo v svetu, ki ga močno zaznamujejo posledice finančno-gospodarske krize in vplivov človeštva na okolje, kar nas postavlja pred izziv oblikovanja novih načinov sobivanja in modelov bolj uravnoteženega, odgovornega in pravičnega razvoja.

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!