Zdravje v občini Borovnica v letu 2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje je 25. 10. 2016 objavil poročilo o stanju zdravja prebivalcev v Sloveniji po slovenskih občinah. Nekaj dejstev o stanju zdravja v občini:
* Delež samomorov je v občini skoraj 3x nižji od slovenskega povprečja.
* Delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje zdravje kot dobro je blizu slovenskemu povprečju.
* bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v občini je v v povprečju 10,7 dni, slovensko povprečje znaša 13,7 dni.
* Po deležu oseb, ki prejemajo zdravila za znižanje krvnega tlaka smo v slovenskem povprečju, imamo pa višji delež ljudi s sladkorno boleznijo.
* Srčna kap v starosti med 35 in 74 let prizadene manj ljudi kot je slovensko povprečje
* Telesni fitnes otrok je na ravni slovenskega povperčja.
* Delež prometnih nezgod, ki so jih povzročile opite osebe je višji od slovenskega povprečja (ocena zaradi majhnega števila primerov ni zanesljiva).
Več o poročilu si lahko preberete v prilogi spodaj.
Ostale novice
Delovne akcije, ki je potekala v soboto, 23. 10. 2021, se je udeležilo dobrih trideset prostovoljcev, med njimi občinski svetniki Peter Svete, Marko Žitko in Matjaž Ocepek, ravnatelj OŠ Daniel Horvat in župan Bojan Čebela. Izravnali so teren ob tartanski atletski stezi in posejali travo. Da bo površina primerna za tek in se ob dežju blato ne bo stekalo na atletsko stezo mora nastati čvrsta travna preproga, zato bo do takrat športno igrišče zaprto. Prostovoljci so se okrepčali z okusnim pasuljem, dobre volje pa ni manjkalo. Vsem najlepša hvala!
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.
Raziskava je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.
Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.
