HUD Karel Barjanski in Občina Borovnica sta 22. marca 2017, ob 17.00, v prostorih Tehniškega muzeja Slovenija v Bistri, sodelovanju z KP Ljubljansko barje, Tehniškim muzejem Slovenije, ZKD Vrhnika-Borovnica-Log-Dragomer, ZIC Vrhnika in JP KPV d. o. o., že 6. izvedla prireditev Moja reka praznuje. Navzoče je na pomen vode in na naš še vedno neustrezen odnos do voda opozoril predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Glavni govornik, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, pa je ob »spremljavi« projekcije čudovitih računalniških sličic, ki so predstavile življenje na Ljubljanskem barju,

spomnil, da nas Ljubljanica vedno znova na različne načine opominja na odvisnost preživetja ljudi od ustreznega ravnanja z vodami, ki si ne pustijo vzeti svojega življenjskega prostora, ne da bi ljudje za to tako ali drugače plačali ceno.

Opozoril je na navidezen paradoks, da je prav osuševanja Ljubljanskega barja krivo za njegovo večjo poplavno ogroženost, saj je zaradi izsuševanja barje pogreza. Zadrževanje voda na Ljubljanskem barju tako v luči toplejšega podnebja z daljšimi in bolj pogostimi sušnimi obdobji pomeni nov izziv za ohranitev te kulturne krajine in ob tem priložnost za razvoj ustreznih zelenih infrastruktur.

Avdio umetnik Karlo Vizek, recitatorji in MPZ Mavrica, Jazz band Glasbene šole Vrhnika in Big-Band Vrhnika so  ob Svetovnem dnevu voda so z besedo, predvsem pa z glasbo in zvoki opozorili na pomen vode, vodotokov in stoječih voda v našem življenju in za življenje nasploh. V preddverju dvorane pa je JP KPV d. o. o., v okviru projekta DEPO, na stojnici predstavil številne predmete za uporabo vode v gospodinjstvu, ki so jih z obnovo rešili pred odpadom in namenili ponovni uporabi ter panoje, ki so ponazarjali nepredstavljive količine vode, ki so potrebne za proizvodnjo blaga, s katerim zadovoljujemo naše potrebe v sodobni potrošniški družbi.

S prireditvijo Moja reka praznuje, ki v poteka od leta 2012, glavni organizator, HUD Karel Barjanski, poskuša povezati vse, ki živimo v porečju Ljubljanice oz. ob njej, ter spomniti, da nas Ljubljanica že tisočletja tako geografsko kot kulturološko povezuje. Zato je prav, da vsak Svetovni dan voda obeležimo skupaj ter oživimo tradicijo praznovanj, povezanih z rekami, ki nas napajajo tako v fizičnem kot duhovnem smislu. Za nadaljnji razvoj in odmevnost prireditve pa bi bilo dobro, če bi pokroviteljstvo nad dogodkom v prihodnje vsako leto prevzela ena od občin v porečju Ljubljanice, ki bi ob tem predstavila tudi svoje glavne izzive in dosežke na področju varovanja voda.

S podobnimi prireditvami občine v porečju Ljubljanice lahko ne le opozorijo, da so s projektom Čista Ljubljanica v porečju Ljubljanice s pomočjo evropskih sredstev poskrbele, da se večina odpadne vode zbere in prečisti, preden se vrne v Ljubljanico oz. njene pritoke. Poleg tega, da se občane ob tem spomni, da je čiščenje odpadnih voda zelo pomembno in da navsezadnje tudi stane, lahko s kulturnimi prireditvami na drugačen način predstavimo , da lahko še veliko storimo, za zmanjšanje porabo vode, ne da bi za to trpele storitve, ki jih potrebuje sodobno gospodinjstvo. Vodo, ki jo v gospodinjstvu uporabljamo za pranje posode, perila ipd. lahko ponovno uporabimo za splakovanje stranišč, deževnico pa uporabimo za zalivanje vrtov, namesto da jo speljemo v kanalizacijo.

Urejeno zbiranje in čiščenje odpadne vode nam tako ne bi smelo biti v potuho, temveč v spodbudo, da z vodo ravnamo še bolj odgovorno. Vse več suš v deželi, ki je bogata z vodnimi viri, je opomin na to, da pri tem ne gre za kaprice okoljevarstvenikov, temveč za nujo preživetja in kakovostnega življenja naših otrok.

Več fotografij s prireditve si lahko ogledate v fotoreporaži.