Novice

Življenje v skupnosti – tudi v stanovanjskih soseskah – zahteva tudi upoštevanje drugih in skupnega dobra

Življenje v  stanovanjskem bloku je od nekdaj precej drugačno kot v hiši. Stanovalci živijo drug ob drugem ali drug nad drugim. V vsakem primeru preblizu. In pri sosedih je tako kot pri družinskih članih – tombola. Nikoli ne veš kaj dobiš.  Hrup pri sosedih pa je sploh problem in kategorija zase. Od nekdaj so bili glasni in manj glasni sosedje. V večstanovanjskih stavbah je treba vzeti v zakup, da bo hrup pogostejši in bolj intenziven, a to še ne pomeni, da je normalno, da so zaradi »ropotanja« sosedov večino časa, tudi ob urah počitka, izpostavljeni motečemu hrupu. V bloku sta dovolj en preglasen posameznik ali ena preglasna oz. prerazposajena družina in že gre k vragu mir in pokoj številnih sosedov.

In izgovorov, ki to ne bi smeli biti češ »saj otrokom ne moremo in ne smemo zatirati njihove radoživosti in od njih zahtevati da ne vreščijo, cepetajo, vriskajo in se derejo«, nikoli ne zmanjka.Ali ni prav naloga staršev oz. to zaradi, da otrokom na pravilen način dopovedo, da je potrebno upoštevati tudi druge in spoštovati nekatere osnovna pravila? To je osnova in srž vzgoje in zaradi tega so, poleg skrbi za otroke, starši sploh starši in ne le roditelji.

Kaj storiti, ko prijazno opominjanje ne zaleže ali zaleže le občasno? Klicati policijo? Ki lahko pride šele, ko se je hrup že polegel? Tolči po sosedovih vratih in zahtevati mir ter s tem kratiti mir še več sosedom? Poskušati vse skupaj preslišati in se delati, kot da ni nič ter pri tem tvegati, da bo razgrajanje pri sosedovih postalo nekaj normalnega in samoumevnega? Biti še bolj aroganten in nadut kot je tisti, ki moti tvoj mir? Groziti? Ustrahovati? Opravljati? Spletkariti?

Pa ne gre le za hrup. Pritožbe občanov in objave na spletnih omrežjih kažejo, da so smetenje in uničevanje zelenih površin, odlaganje kosovnih odpadkov v času, ko ni njihovega organiziranega pobiranja, ipd., v soseskah stanovanjskih blokov v občini vse bolj razširjene prakse.

Na drugi strani pa so še vedno tudi tisti, ki se trudijo, da so stopnišča in okolica stavb čista, da so zelenice urejene in na njih rastejo rože, trava pokošena in plevel izpuljen.

Zato apeliramo na vse, da tudi kar se življenja v stanovanjskih soseskah tiče, spoštujejo soljudi, skupne prostore in urejeno okolico. Razumljivo je, da vsi nimajo časa, energije in želje, da sami prispevajo k izboljševanju in polepšanju skupnega. Vsi pa imamo dolžnost, da skupno dobro vsaj ohranjamo. Prav tako kot moramo ohranjati strpne medčloveške odnose s tem, da k njim s spremembo svojih ravnanj prispevamo sami in ne s pričakovanji, da morajo drugi ob naših ravnanjih pač potrpeti. In tistim, ki vlagajo trud, čas in energijo v to, da je vsem skupaj lepše, s prijazno besedo in ustreznimi ravnanji pokažimo, da cenimo njihov trud.

Kultura je v osnovi prav to in če se imamo za narod, ki je nastal skozi kulturo, potem je prav, da se ob prihajajočem kulturnem prazniku, ne glede ali pripadamo slovenskemu narodu ali ne, zavemo, da kultura niso predvsem velike besede in umetniška dela, temveč mreža odnosov, k katero so vtkani empatija, spoštovanje, odgovornost in soodvisnost. Bolj kot z obiskom bolj ali manj mondenih in odmevnih umetniških predstav in kulturnih dogodkov ali z metri v usnje vezanih knjig na svojih policah, izkazujemo svojo kulturo v medčloveških odnosih, še zlasti v večstanovanjskih stavbah tudi v odnosih med sosedi in do sosedov.

fotografija: Aleš Šenk

Ostale novice

14. 10. 2021
SOLIDNA UVRSITEV OBČINE BOROVNICA V RAZISKAVI O TRANSPARENTNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH

Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, so na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej so z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer so pregledovali vsebine in podatke za leto 2020. Občina Borovnica se je pri tem uvrstila med prvo četrtino slovenskih občin oz. na 52. mesto.

Raziskava  je zaobjela 5 vsebinskih sklopov, v katerih so z 80 indikatorji ocenjevali:

(več …)

14. 10. 2021
PRVA OCENA NOVEGA PROMETNEGA REŽIMA V ŠIRŠI OKOLICI OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva Vrhnika, Občine Borovnica ter prometni reditelji, ki so v prvih dveh tednih pouka učencem pomagali zagotavljati varno pot v  šolo in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Korošec, so po treh tednih od njegov uvedbe, ocenili nov prometni režim v širši okolici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Ugotovili so, da so starši, ki otroke z avtomobili vozijo v šolo, skoraj brez izjeme sprejeli in upoštevajo prepoved parkiranja in ustavljanja na Paplerjevi ulici ter da velika večina upošteva priporočilo, da se otroke odloži pri novem kraku šolske poti mimo Športnega parka Borovnica v obrtni-poslovni coni Struge. Še vedno pa jih kljub prepovedi nekaj parkira pred cerkvijo, nekateri pa za dostavo otrok uporabljajo parkirišče nasproti gostilne Godec ali pri vrtcu. Po umiku nadzora pa se je povečalo število tistih, ki kljub prepovedi ustavljajo na avtobusnem parkirišču pred šolo. Slednje mora glede na potrebe šole ostati v funkciji, saj veliki avtobusi ne morejo uporabljati parkirišča pri šoli. Zato je bil podan predlog, da se namesto sedanjega parkirišča uredi novo in sicer na samem vozišču, dostop do sedanjega pa prepreči s količki. Glede upoštevanja omejitev hitrosti na 30 km/h pa kaže, da ga vozniki upoštevajo vsaj v času prihodov učencev v šolo in odhodov iz šole domov.

(več …)

13. 10. 2021
V Sloveniji se širi mreža za oddajo še delujočih električnih in elektronskih aparatov

Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil. Več o problematiki na globalni ravni in o uspešnem zbiranju in ponovni uporabi električnih in elektronskih aparatov v Sloveniji si lahko prebereta v nadaljevanju.

(več …)

28. 9. 2021
ETM 2021: Promet v občini, kot ga vidijo učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Učenci 6.-9. razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so pri predmetu Tehnika in tehnologija, ki ga poučuje Klemen Jevnikar, v okviru EMT 2021 opazovali promet v občini in prišli do naslednjih opažanj in predlogov: 

POHVALE:

  • Ni veliko prometa
  • Urejen promet okoli trgovin Mercator in Spar
  • Parkirišče na železniški postaji
  • Veliko kolesarjev (tudi učencev)
  • Prisotnost redarjev in policistov ob začetku šolskega leta
  • Omejitve hitrosti in hitrostne ovire (center Borovnica, Rimska cesta)
  • Obnovljene talne oznake pred pričetkom šolskega leta
  • Talna osvetlitev prehoda na Zalarjevi
  • Kolesarski park pri mostu Pot v Jele
  • Novo urejena pot ob desnem bregu Borovniščice do Ljubljanske ceste
  • Veliko pločnikov

(več …)

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!