Projekti

KOLESARSKA POVEZAVA BOROVNICA – PAKO

V dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici je 19. 6. 2019, med 17.00 in 19.00, potekala predstavitev projekta »Kolesarske povezave Borovnica – Pako«. Za izgradnjo omenjene povezave, katere vrednost je po grobih ocenah v dokumentu identifikacije investicijskega projekta na 970.000 €, si je Občina Borovnica v okviru Dogovora za razvoj Ljubljanske urbane regije zagotovila 622.050 € nepovratnih kohezijskih sredstev EU in RS. Ta sredstva bo občina lahko črpala le, če do konca septembra 2020 odda vso potrebno ter s strani za to pooblaščenih služb recenziran projektno dokumentacijo, ki mora imeti tudi soglasja soglasodajalcev, med katerimi so tudi JP KPV d.o .o., ARSO, Direkcija za vode RS, Telekom d. d., Zavod za varstvo narave RS in SŽ d. o. o..

Polega tega mora občina do takrat dokazati da razpolaga z lastništvom ali služnostmi nad vsemi za izvedbo projekta potrebnimi zemljišči. Vse to je še toliko bolj zahtevno, ker povezave ni mogoče zgraditi brez predhodne oz. sočasne rekonstrukcije ceste ter nujno potrebne obnove vodovoda, kar sta sicer finančno ločena projekta. Prvi gre v breme Direkcija za infrastrukturo RS (DRSI), s katero je občina že sklenila dogovor o sodelovanju, v pripravi pa je pogodba, drugi pa izključno v breme občine.

 NAČRTOVAN NEKOLIKO SPREMENJEN POTEK KOLESARSKE POVEZAVE

Uvodoma je potek povezave predstavil Pavel Mlaker iz podjetja IB-KOM d. o. o., ki poleg omenjene kolesarske povezave po Sloveniji projektira tudi več drugih. Po spremembah, ki jih je občina vložila konec maja in so posledica pogojev, ki so jih postavili soglasodajavci, ocene zahtevnosti gradnje posameznih odsekov ter razpoložljivih sredstev, tako same občine kot tudi DRSI, se bo kolesarska povezava začela pri železniški postaji Borovnica in se predvidoma končala na Pakem pri hišni številki 33. V kolikor pa bo mogoče pridobiti dovoljenje tudi za gradnjo na II. varstvenem področju Krajinskega parka Ljubljansko barje, pa se bo podaljšala še za okoli 400 m, do Pako hišna št. 4. Čeprav je bila prvotno predvidena izgradnja kolesarske povezave vse do meje z Občino Brezovica, pa se na zadnjem ovinku pojavljajo preveliki izzivi glede zajemanja in odvajanja podzemskih kraških voda ter usklajevanja oz. soglasij s pristojnimi za posega na območje železniškega koridorja. Prvotno je bilo tudi predvideno, da se bo kolesarska povezava začela na Molkovem trgu, vendar bi lahko zaradi predvidene gradnje trgovskega centra Mercator na Mejačevi ulici prišlo do situacije, da na Mejačevi ulici ne bi bilo mogoče pravočasno vzpostaviti kolesarske povezave, ki bi ustrezala vsem varnostnim zahtevam.

Od mostu pri železniški postaji do Ulice bratov Debevc bo povezava potekala po desnem bregu Borovniščice kot makadamska kolesarska pot s protiprašno zaščito, po kateri bodo imeli dostop tudi lastniki zemljišč. Po križišču Ulice bratov Debevec z regionalno cesto bo izvedeno varno prečkanje oz. prehod za kolesarje in pešce. V smeri proti Bregu bo vse do križišča s cesto Pod Goro kolesarska povezava potekala po desni strani na nivoju cestišča kot kolesarski pas skupne širine 1,75 m, v nadaljevanju pa na odseku do odcepa pod železniško progo v naselju Breg kot povozni oz. pomožni kolesarski pas skupne širine 1,12 m, naprej pa do drugega podvoza pod železniško progo, kjer bo izveden tudi prehod za kolesarje in pešce, pa kot kolesarski pas skupne širine 1,37 m. Do Pako 33 bo potem na desni strani cestišča izvedena nivojsko ločena kolesarska steza, ki bo skupaj z varnostnim odmikom široka 1,75 m. V obratni smeri, torej proti Borovnici, pa bo od Pako 4. oz. Pako 33 do podhoda pod železniško progo za Pako oz. odcepa makadamske ceste za barje povezava potekala v obliki kolesarskega pasu skupne širine 1,75 m, od tam do drugega podvoza pri rekonstruiranem križišču za odcep za gasilski dom Breg kot nivojsko ločena kolesarska steza skupne širine 1,75 m, potem pa ob pločniku kot povozni kolesarski pas skupne širine 1,12 m do vstopne ceste v območje novega OPPN, od tu dalje do konca naselja Breg pa ponovno kot nivojsko ločena kolesarska steza skupne širine 1,75 m, od konca naselja do prehoda čez regionalno cesto pred križiščem z Ulico bratov Debevec pa kot 1,5 m široka kolesarska steza na nivoju cestišča z 1 m varnostnim in ozelenjenim pasom.

Izvedba kolesarske povezave ob regionalni cesti R3 642 pa je mogoča le ob njeni sočasni ali predhodni rekonstrukciji, za kar mora DRSI pravočasno zagotoviti sredstva. Ker se je obseg načrtovanja kolesarskih površin, ki naj bi bile na oz. ob državnih cestah zgrajene do konca sedanje finančne perspektive, se pravi do konca leta 2021, zelo povečal, DRSI sama nima dovolj kadrov niti za načrtovanje potrebne rekonstrukcije cest niti za izvedbo postopkov pridobivanja služnosti oz. odkupa zemljišč. Tako je občini prepuščeno projektiranje same kolesarske povezave kot tudi same rekonstrukcije regionalne ceste, prav tako pa tudi vodovoda.

 OPOZORILA GLEDE VISOKIH HITROSTI NA »BREŽANKI« TER POMISLEKI GLEDE VARNOSTI PEŠCEV NA KOLESARSKI STEZI

V razpravi, ki je sledila so nekateri občani zlasti izpostavili skrb za varnost pešcev ter izziv umiritve hitrosti motornega prometa skozi obe naselji, kjer je bilo v prometnih nesrečah skupaj že 11 smrtnih žrtev. Kar se tiče varnosti pešcev so bili podani pomisleki, da načrtovana kolesarska steza, ki bo skladno z zakonodajo omogočala uporabo tudi pešcem, ne bo zagotovila varnosti slednjih. Le te naj bi ogrožali rekreacijski kolesarji, ki predvsem ob koncih tedna v večjih skupinah in hitro kolesarijo po regionalni cesti med Podpečjo in Vrhniko. Skladno z zakonodajo so v primeru, da obstaja kolesarska steza vsi kolesarji dolžni voziti po njej, pred pešci pa imajo na njej kolesarji prednost, v koliko ni označena kot skupna površina za kolesarje in pešce.

Na omenjene pomisleke je poleg projektanta odgovoril tudi vodja sektorja za investicije v cesta na DRSI Tomaž Willenpart, ki je izpostavil, da so kolesarske povezave v okviru Dogovorov za razvoj regij namenjene v prvi vrsti za dneve migracije lokalnih prebivalcev na delo in po opravkih ter zasnovane tako, da jih tam, kjer ni velike gostote poselitve, varno uporabljajo tudi pešci. Na njih je po zakonu dovoljeno voziti največ 25 km/h, projektirana širina ne omogoča vožnje vštric dveh ali več kolesarjev, obenem pa je dovolj široka, da se lahko srečata kolesar in pešec. Ker so sredstva EU namenjena samo za izgradnjo kolesarskih povezav, bo sicer kolesarske steze šele pet let po izgradnji mogoče označiti kot skupne površine za kolesarje in pešce, na katerih imajo pešci tudi formalno prednost pred kolesarji. Ne glede na zakonska določila pa praksa po Sloveniji in tujini kaže, da se »divjaki na kolesih« izogibajo enosmernih kolesarskih povezav, ki potekajo preko številnih uvozov do hiš oz. parcel, saj na njih ni mogoče varno kolesariti z večjim hitrostmi. Tako ne glede na zakonske obveze raje vozijo po cestišču. Problemi konfliktov med pešci in kolesarji se pojavljajo predvsem v mestnih središčih, veliko manj pa na skupnih površinah na podeželju. Idealno bi sicer bilo imeti ločen pločnik in kolesarsko stezo na vsaki strani cestišča, vendar to ni le bistveno dražje, temveč zahteva tudi več prostora, kar pomeni tudi večje posege na zasebna zemljišča, če seveda prostorske možnosti sploh so. V zvezi s pomislekom, da bo širša in obnovljena cesta omogočala še večje hitrosti ter s tem zmanjšala varnost v naselju, pa je predlagal, da se ob vstopu v obe naselji z vsake strani izvede hitrostna ovira v obliki šikane oz. vmesnega otoka sredi cestišča. Slaba kakovost vozišča sama po sebi ne umirja prometa, temveč pomeni dodatna tveganja, večjo izpostavljenost hrupu ter večje poškodbe na vozilih.

V kolikor bi se občina zaradi pomislekov glede varnosti pešcev odločila, da ne bo gradila kolesarske povezave, DRSI do konca sedanje finančne perspektive ne more zagotoviti sredstev za prav tako nujno rekonstrukcijo ceste ob izgradnji pločnika. Tudi DRSI namreč sledi cilju, da se počrpa čim več evropskih sredstev, ta pa so sedaj namenjena izgradnji kolesarskih povezav za dnevno mobilnost. Zato vsaj do konca leta 2021 ne bodo na voljo sredstva za rekonstrukcijo cest v primeru izgradnje pločnikov, kjer bi lahko promet pešcev zagotovili tudi na kolesarskih stezah. Predstavitev g. Willenparta, ki je sicer zaradi s prometno gnečo povzročene zamude na sami predstavitvi ni podal, si lahko ogledate v prilogi.

 ŽUPAN PREDLAGAL VKLJUČITEV UKREPOV ZA UMIRANJE PROMETA IN IZDELAVO IDEJNE ZASNOVE POVEZAVE Z LOČENIMI POVRŠINAMI ZA PEŠCE

Ker je manjša skupina krajanov kljub tem pojasnilom še vedno vztrajala, da je potrebno zagotoviti večjo varnost pešcem, je ob koncu župan Bojan Čebela predlagal, da se izdela tudi idejna varianta z ločeno povezavo za kolesarje in pešce, ki bo podala tudi grobo oceno dodatnih posegov v prostor oz. zahtev po odkupih zemljišč ter seveda stroškov. Poleg tega naj projektant pri obeh variantah vključi tudi ukrepe umirjanja prometa, tako fizične, kot ukrepe zmanjšanja najvišje dovoljenje hitrosti na najbolj kritičnih mestih.

 PRIMERJAVA OBEH VARIANT UREDITVE PREČNEGA PROFILA

 Občina je v mesecu juliju preverila možnost spremembe prečnega profila ceste na odseku 3/2 (dolžina odseka je cca 360 m), kjer je s projektno dokumentacijo predvidena ureditev kolesarskega pasu na vozišču v smeri od Borovnice proti Podpeči, ter kolesarske steze (površina za kolesarje je od vozišča ločena z deniveliranim robnikom višine 12 cm) v smeri od Podpeči proti Borovnici. Kolesarsko stezo lahko skladno s prometnimi predpisi uporabljajo tudi pešci. Dana je bila usmeritev, da se preveri možnost izvedbe kolesarskega pasu na vozišču tudi v smeri proti Borovnici ter izgradnja ločenega deniveliranega pločnika. Predlog prometnega profila ceste je izhajal predvsem iz pomisleka krajanov, da bodo kolesarji na kolesarski stezi vozili prehitro in s tem ogrožali pešce na poti oziroma bo oteženo izvažanje lastnikov z dvorišč na regionalno cesto.

Na pobudo krajanov je Občina Borovnica naročila primerjavo dveh variant ureditve prečnega profila ceste na območju urejanja ceste v naselju Breg pri Borovnici; to je na pododseku 3/2 (dolžine cca 360 m).

Obravnavan pododsek 3/2 v projektni dokumentaciji predstavlja odsek med cestnima profiloma P25 in P43. V naravi to pomeni od cevnega prepusta ob vstopu v naselje Breg pri Borovnici iz smeri Borovnice, do cestnega priključka pri objektu Breg 61.

Na podlagi pobude krajanov je bila narejena primerjava dveh cestnih profilov:

  • Varianta 1
  • Varianta 2
  1. VARIANTA 1

Varianta 1 predstavlja projektno rešitev že izdelane PZI projektne dokumentacije projekta PR280B-CE. Projektna rešitev je bila že predstavljena tako na Direkciji RS za infrastrukturo kot na Ministrstvu za infrastrukturo. Projektna rešitev je skladna z zakonodajo s področja načrtovanja cest in kolesarskih površin ter je bila kot taka potrjena tako s strani MZI kot DRSI.

Karakteristični prečni profil ceste na odseku med profiloma P25 in P43 (to je od cevnega prepusta ob vstopu v naselje Breg pri Borovnici iz smeri Borovnice, do cestnega priključka pri objektu Breg 61) navedene projektne dokumentacije, je v nadaljevanju prikazan tekstualno.

Karakteristični prečni profil gledano v smeri stacionaže (od Borovnice proti Podpeči):

·         Zatravljena bankina 0,50 m
·         Kolesarska steza (nivojsko ločena od vozišča) 1,25 m
·         Varnostni odmik 0,50 m
·         Vozni pas 2,75 m
·         Vozni pas 2,75 m
·         Kolesarski pas na vozišču (1,25 m pas + 0,12 m črta) 1,37 m
  1. VARIANTA 2

Varianta 2 predstavlja nekoliko spremenjen prečni profil ceste na odseku med profiloma P25 in P43 (to je od cevne prepusta ob vstopu v naselje Breg pri Borovnici iz smeri Borovnice, do cestnega priključka pri objektu Breg 61) navedene projektne dokumentacije, ki je tekstualno prikazan v nadaljevanju.

Ureditev prečnega profila v varianti 2 izhaja iz pobude krajanov in ni obravnavan v obstoječi projektni dokumentaciji.

 

Karakteristični prečni profil gledano v smeri stacionaže (od Borovnice proti Podpeči):

·         Zatravljena bankina 0,50 m
·         Pločnik 1,50 m
·         Kolesarski pas na vozišču (1,25 m pas + 0,12 m črta) 1,37 m
·         Vozni pas 2,75 m
·         Vozni pas 2,75 m
·         Kolesarski pas na vozišču (1,25 m pas + 0,12 m črta) 1,37 m
·         Zatravljena bankina 0,50 m
SKUPAJ: 11,24 m

Izdelana je bila primerjava posegov na zemljišča za posamezno varianto. Primerjava je bila narejena za celoten poseg (ureditev celotnega profila cestnega telesa) na odseku med prečnima profiloma ceste P25 in P43.

Iz primerjalne tabele je razvidno, da se z varianto 2, na obravnavanem območju posega na 33 parcel (4.186,2 m2 celotne površine posega), z varianto 1 pa le na 22 (3.770,7 m2 celotne površine posega). Zaradi večjih gradbenih posegov pri varianti 2, je velikost posegov pri večja kot pri varianti 1, in sicer za cca 10%.

 

Izdelana je bila groba ocena stroškov investicije gradbenih del za posamezno varianto. Ocena stroškov je bila narejena z oceno na tekoči meter kolesarske površine in pločnika. Ocena stroška na tekoči meter je bila povzeta iz smernic Ministrstva za infrastrukturo in ne zajema ostalih stroškov, ki nastanejo v sklopu izvedbe pločnika oziroma kolesarske steze (stroški komunalne infrastrukture, cestne razsvetljave,…). V ocenjeni vrednosti NISO zajeti stroški odkupov zemljišč (415,5 m2). Ocena je bila narejena za obravnavan cestni odsek dolžine 360 m.

Iz primerjave ocene stroškov je razvidno, da je ureditev ločenega pločnika in kolesarskega pasu na vozišču, kot predvideva varianta 2, za dobrih 30 % dražja od variante 1, pri čemer je potrebno poudariti, da v stroških niso zajeti stroški odkupa zemljišč, ki so zaradi večjih gradbenih posegov pri varianti 2 posledično večji.

V finančni analizi je pomemben tudi podatek, da izvedba pločnika ne predstavlja upravičenega stroška skladno z razpisom ESRR na katerega se je Občina Borovnica prijavila za ureditev kolesarskih površin. V primeru izbire variante 2, bi torej izvedba ločenega pločnika finančno bremenila Občino, in sicer v višini dobrih 40.000,00 EUR. Občina bi bila v tem primeru upravičena do stroškov izgradnje kolesarskega pasu na vozišču v višini cca 35.000,00 EUR. V primeru variante 1, pa bi bila Občina upravičena do stroškov izgradnje celotne kolesarske steze v višini slabih 55.000,00 EUR.

Na podlagi primerjave karakterističnih prečnih profilov za posamezno varianto je razvidno, da je gradbeni poseg pri varianti 2 za več kot 1,0 m večji kot pri varianti 1. Zaradi poteka cestne osi regionalne ceste, je potrebno dodatni poseg širiti na levo stran v smeri proti Podpeči, to pomeni, da se cestno telo širi na stran stanovanjskih objektov, kar pomeni večje posega na zasebna zemljišča in več ter večje odkupe zemljišč.

Primerjava je bila narejena med varianto 1, za katero je že izdelana PZI projektna dokumentacija in je v fazi pridobivanja soglasij ter varianto 2, za katero so predlog prečnega profila podali krajani. Glavna razlika med variantama je, da varianta 1 predvideva na levi strani v smeri proti Podpeči ureditev denivelirane (z dvignjenim robnikom ločene od vozišča) kolesarske steze širine 1,75m, varianta 2 pa na isti strani predvideva ureditev ločenega kolesarskega pasu na vozišču širine 1,25 m in deniveliranega pločnika širine 1,50 m.

Na podlagi primerjave variant, se je varianta 1 izkazala kot ustreznejša in racionalnejša.

Občani si lahko Elaborat – primerjava variant karakterističnih prečnih profilov ceste ogledajo na spletni strani Občine Borovnica www.borovnica.si ali v času uradnih ur na Občini Borovnica in naj podajo pripombe do 25.9.2019.

Vsi tisti, ki želijo pridobiti dodatne informacije o projektu, preveriti kako oz. v kakšnem obsegu projekt posega na njihovo zemljišče ter kako so projektirani dovozi do njihovih hiš oz. parcel, pa naj to sporočijo koordinatorju projekta izgradnje kolesarske povezave na občini Andreju Klemencu v času uradnih ur po telefonu na 01 750 74 68 ali preko e-pošte na: andrej.klemenc@borovnica.si. Ta bo organiziral predstavitve za posamezne lastnike tako, da bo to kar najbolj časovno optimalno z vidika projektanta, ki bo na njih navzoč.

 

OBVESTILO O DOGODKU

Podatek je obvezen

Dogodek uspešno poslan!