V soboto, 8. 11. 2025, je v Gasilskem domu Breg – Pako, ob 19.00, v organizaciji ZZB NOB Borovnica, umetnostna zgodovinarka Katarina Korenak predavala o spomeniku NOB, ki stoji v neposredni bližini gasilskega doma in ga je zasnoval sloviti arhitekt Jožef Plečnik. Predavanja se je udeležilo okoli 40, predvsem starejših krajanov. Pred pričetkom in ob zaključku je kitarski duo Matija in Ana izvedel po eno znano partizansko pesem.
Uvodoma je mlada umetnostna zgodovinarka izpostavila, da gre pri spomenikih NOB, ki jih je po vojni, med leti 1950 do svoje smrti leta 1957, zasnoval Plečnik, za manj znana dela iz njegovega poznega obdobja in da le za redke spomenike lahko avtorstvo pripišemo samo Plečniku. Zasnove so nastajale v sklopu njegovih seminarjev skupaj z njegovimi študenti ali pa je zasnovo izvedel sam, študentom pa potem prepustil, da izdelajo variante in/ali podrobnosti. Prav tako si ni ogledal večine spomenikov, med katerimi številni niso iz ideoloških in/ali praktičnih razlogov bili izveden točno tako, kot si je zamislil. Načrta vseh takratnih spomenikov je morala odobriti osrednja komisija združenja borcev NOB, pri čemer je pri številnih tudi kaj spremenila. Pri izvedbi nekaterih, ki jih je zasnoval Plečnik s svojimi učenci, so na mestu vrha spomenika namesto žare, goloba ali česa drugega, postavili petokrako zvezdo. Ne glede na to, da vsi nosijo močan Plečnikov pečat, tako ne moremo govoriti o tem, da gre za njegova avtorska dela
Plečnik se je načrtovanju in izdelavi spomenikov posvečal že v svojem zgodnjem, Dunajskem obdobju, prav tako pa tudi v svojem t. i. Praškem obdobju, ko je po naročilu predsednika Tomaša Masaryka prenavljal praški grad Hradčane in predsednikovo letno rezidenco, baročno graščino Lany. Tudi pri spomenikih NOB je zelo razpoznaven Plečnikov osebni stil, v katerem se elementi klasicizma in secesije spajajo z elementi ljudskega likovnega in stavbnega izročila. Vsi spomeniki pa sodijo v t. i. prvo, pietetno fazo obujanja spomina na padle partizane, aktiviste NOB in ostale žrtve naci-fašističnega terorja in/ali domačih kolaborantov. V njih ni poudarjeno herojstvo in glorificiran boj za svobodo, temveč predvsem spomin na bolečo izgubo bližnji.
Ob zaključku predavanja se je predavateljica zahvalila Petru Palčiču ter Andreju in Matjažu Ocepku za posredovanje pomembnih informacij o tem, kako je do postavitve spomenika prišlo.
Kako je prišlo do postavitve spomenika NOB na Bregu in do Plečnikovega angažmaja?
Spomenik NOB na Bregu pri Borovnici je bil postavljen v spomin 25 vaščanom Brega in Pakega. Od teh jih je 15 padlo kot borcev v NOB, 5 jih je umrlo med okupacijo, 5 pa je postalo žrtev taborišč.
Krajevni odbor Zveze borcev Breg se jim je s spomenikom želel oddolžiti že zelo kmalu po končani vojni. Takratni predsednik odbora, Jože Kirn, je za pomoč pri postavitvi spomenika prosil zaročenca svoje hčere, Toneta Boleta, študenta takratne ljubljanske Tehnike. Bole je na Tehniki namreč spoznal profesorja in takrat še vedno vodilnega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika, ki ga je nato v imenu odbora poprosil za izdelavo načrta. Dragocen je obstoječi Boletov zapis, v katerem se spominja, kako je Plečniku opisal barjansko območje, v katerem bi spomenik stal, Plečnik pa mu je zelo hitro po tem izročil načrt in maketo spomenika, ne da bi zahteval kakršnokoli plačilo. Spominja se tudi, da je spomenik izdelalo kamnoseško podjetje Mineral na Resljevi cesti in da sta se verjetno tudi tam načrt in maketa izgubila. Okoli spomenika je bila predvidena tudi zasaditev topolov. Avtorji izgubljenega izvedbenega načrta in makete so bili verjetno Plečnikovi študentje, ki so pri izvedbi številnih NOB spomenikov redno sodelovali.
Še vedno je v Plečnikovi zapuščini ohranjena njegova idejna risba spomenika z datumom nastanka 14. 1. 1951. Risbo tako lahko primerjamo z realiziranim spomenikom, ki pa se od nje nekoliko razlikuje. Plečnik si je namreč zamislil spomenik v obliki tradicionalnega stebra, kakršni so že stoletja pred tem služili kot nagrobni spomeniki pomembnih mož; stebru pa je na vrh dodal še detajl v obliki nagrobne žare, ob deblo stebra pa je pripel verigo. Slednjo so pri izvedbi izpustili, zgornjo žaro pa zamenjali s peterokrako zvezdo. Bazo spominskega stebra je Plečnik okrasil s stiliziranim rastlinjem, deblo pa s poševno mrežo iz okroglih rozet in napisi imen padlih. Steber je zaključil s kapitelom in kvadratno kapo, ravno tako okrašenima z rastlinjem in drugo stilizirano dekoracijo.
Otvoritev spomenika je potekala 4. 7. 1952. Brežani so tistega dne spomenik iz kamnoseštva s konjskimi vpregami pripeljali domov in ga slovesno odkrili, za kar je poleg pričevanj ohranjeno tudi fotografsko gradivo. Tudi danes se ob spomeniku vrstijo komemoracije v spomin žrtev, za spomenik pa vestno skrbi Zveza borcev Borovnica.
Viri:
Peter Palčič in Matjaž Ocepek, ZB Borovnica
Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek: Plečnikova Slovenija, Ljubljana 1997.
Peter Krečič, Jože Plečnik, 1992.
Načrte in Plečnikove risbe hrani MGML, Plečnikova hiša
Naš časopis, Turistični informator, 1994, str. 12
