MARSIKJE NA PODEŽELJU JE ZRAK ONESNAŽEN NAJMANJ TAKO, KOT V MESTIH - IN ZA TO SMO V VELIKI MERI ODGOVORNI SAMI
Da je temu tako tudi v občini Loški Potok, ki leži daneč stran od večjih urbanih in industrijskih središč ter prometnic in da so glavni vir lokalnega onesnaženja lokalne peči na drva, je pred leti ugotovila raziskovalka Kristina Glojek. Vsak dan je šest ur hodila z merilno napravo na hrbtu in za svojo doktorsko nalogo raziskovala onesnaženje zraka v vasici Retje v občini Loški Potok. "Ob temperaturnem obratu, ki je bil na območju prisoten v 70 odstotkih noči in juter v ogrevalni sezoni, smo izmerili 24-urne koncentracije delcev PM 10 tudi do 200 mikrogramov na kubični meter, kar je povprečna letna raven najbolj onesnaženih mest na svetu," je pojasnila raziskovalka, ki je tudi ugotovila, da v tamkajšnjem lokalnem okolju 16% najbolj zastarelih kurilnih naprav povzroči kar 60 % vseh izpustov onesnaževal zraka. Povzeto po https://www.rtvslo.si/okolje/v-vasi-retje-je-zrak-vcasih-tako-umazan-kot-v-najbolj-onesnazenih-mestih-na-svetu/734089)
Tudi naselja v naši občini se ob toplotnem obratu prav tako soočajo z onesnaženjem zunanjega zraka, ki ogroža zdravje prebivalcev, v glavnem iz lokalnih kurišč, ki uporabljajo drva. To onesnaženje, ki smo ga navajeni in se nam tako zdi nekaj normalnega, ima resne posledice za naše zdravje. Dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko pripeljeta do različnih vplivov na zdravje, ki segajo od manjših vplivov na dihalni sistem do prezgodnje umrljivosti. Onesnažen zrak povzroča ali poslabšuje srčno-žilne bolezni, obolenja dihal, rak. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU, saj zaradi onesnaženosti zraka umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah .
Kljub temu, da nas ob začetku vsake kurilne sezone na ta problem že dolga leta opozarja večina množičnih medijev in da se je evropska zakonodaja na tem področju tako zaostrila, da bi njeno dosledno izvajanje pomenilo prepoved kurjenja v vseh starejših kotlih in pečeh, ki kot kurivo uporabljajo drva oz. lesno biomaso, se onesnaženje zunanjega zraka bistveno ne zmanjšuje.
Res je, da se pri novogradnjah eno in večstanovanjskih hiš za ogrevanje večinoma uporabljajo toplotne črpalke in v manjši meri tudi sodobne kurilne naprave na lesno biomaso, do zamenjave virov in/ali tehnologij ogrevanja v starejših stavbah prihaja bolj poredko.
Vzrokov za to je več. Od tega, da smo na rumenkast dim z vonjem po kurjenem lesu navajeni in ga jemljemo tako rekoč kot nekaj naravnega do tega, da je vgradnja toplotne črpalke v stavbne objekte z velikimi toplotnimi izgubami pomeni velik strošek za elektriko, vgradnja sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso pa je velik investicijski zalogaj. Ponekod se nič ne premakne tudi zato, ker se prevladuje prepričanje, da glavni vir onesnaženja nismo mi sami, temveč oni drugi – industrija in promet. In da bi morala ta problem tako ali tako reševati država, ki pa ne naredi nič.
Ne eno ne drugo ne drži. Tako kot pri številnih drugih sodobnih okoljskih izzivih tudi pri onesnaženju zunanjega zraka velja, da smo ne le žrtve, temveč v številnih primerih tudi (so)storilci in da so na ravni države sprejeti ukrepi, ki so nam v pomoč pri reševanju izziva kako si zagotoviti energetske in mobilnostne storitve ob zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
Številni pri tem porečejo – država pri tem pomaga le bogatim, tistim, ki si lahko privoščijo energijsko učinkovito gradnjo ter draga električna vozila. Naj se grejo torej solit s tem »zelenim prehodom« pri katerem bomo ta kratko potegnili vsi tisti, ki se že tako ali tako komajda prebijamo iz dneva v dan.
Marsikaj od tega tudi drži. Ne drži pa, da so socialno ogrožena gospodinjstva, ki se ogrevajo na drva, obsojena na to, da slednja, ob tem pa marsikdaj še ostanke lesnih odpadkov, plastično in drugo embalažo ipd., kurijo v starih pečeh in kotlih.
Na spletni strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo so objavljene informacije možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev za okolju prijazne naložbe v ogrevanje in prezračevanje ter okolju prijaznejša vozila. Iz njih je razvodno, da so prejemnik redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka je upravičen do 100 % subvencije za strošek nakupa okolju prijaznejše kurilne naprave na lesno biomaso.
V POMOČ SO VAM TUDI BREZPLAČNI NASVETI ENERGETSKIH SVETOVALCEV
Pomanjkanje finančnih sredstev pa ni edini razlog zaradi katerega se ne lotimo zahtevne energetske sanacije stavbe in/ali zamenjave vira in/ali tehnologije ogrevanja. Za marsikatere, predvsem starejše občane, sta oviri že, kako k temu pristopiti oz. kateri kotel ali peč s kakšnimi tehničnim značilnostmi izbrati ter kako se sploh prebiti skozi zahtevne vloge in obrazce. Glede enega in drugega vam lahko z brezplačnimi osnovnimi nasveti pomagajo Energetsko svetovalne pisarne.
Na Vrhniki takšna pisane deluje na Tržaški cesta 1 in jo vodi. Uradne ure v pisarni so po predhodnem dogovoru v sredo od 16:00 do 18:00, uradne ure na daljavo (telefon, e-mail, zoom) pa v torek od 15:00 do 16:00 v četrtek od 15:00 do 16:00.
Tudi energetsko svetovalno pisano na Logu pri Brezovici, ki ima sedež na Loška cesta 12, vodi mag. Peter Petrovčič. Uradne ure v pisarni so po predhodnem dogovoru v sredo od 15:00 do 16:00, uradne ure na daljavo (telefon, e-mail, zoom) pa v torek od 15:00 do 16:00 v četrtek od 15:00 do 16:00.
V vsakem primeru je naročanje na brezplačno energetsko svetovanje poteka zgolj preko spletne strani www.ensvet.si ter na brezplačni tel. št. 080 1669 vsak dan od 10:00-14:00.
BOJ PROTI ENERGETSKI REVŠČINI - CELOVIT PRISTOP NA PODROČJU IZBOLJŠANJA ZUNANJAGA ZRAKA V LOKALNIH SKUPNOSTIH
Glavni vzroki onesnaženja zunanjega zraka so povezani s problemom energetske revščine.
Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 63.000 gospodinjstev energetsko revnih. V njih je živelo okoli 110.000 oseb, kar je približno tisoč več kot leto prej. Problem energetske revščine je posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih sistemov in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih območjih.
Kaj je energetska revščina?
Energetska revščina je situacija, ko si gospodinjstvo ne more primerno ogrevati ali hladiti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot so topla voda, razsvetljava in podobno. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo prihodki ter cene in poraba energije. Tako kot drugod postaja energetska revščina tudi v Sloveniji vse večja težava, saj naraščanje cen energije presega rast dohodka prebivalstva. V letu 2015 so izdatki za energijo v petini najbolj ranljivih gospodinjstev predstavljali kar 17,7 % vseh razpoložljivih virov. Zaradi nizkih prihodkov se gospodinjstva soočajo z neustreznimi bivalnimi pogoji, ki so posledica neustreznega ogrevanja oz. hlajenja. Več kot petina prebivalstva živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi ali plesnijo v okenskih okvirjih (leta 2018 22,7 % gospodinjstev; povprečje EU je 13,9 %). Težava je največja v enočlanskih gospodinjstvih, starejših od 65 let, ter v enostarševskih gospodinjstvih. V obeh primerih so bolj prizadete ženske.
V pomoč lokalnim skupnostim in civilnim iniciativam s področja ohranjanja in krepitve zdravja v lokalnih okoljih so lahko tudi nevladne organizacije. Med tistimi, ki se v Sloveniji najbolj sistematično že dalj časa ukvarja s problematiko energetske revščine v navezavi na učinkovito rabo in rabo obnovljivih virov energije je Focus – društvo za sonaraven razvoj. Konec oktobra je ob zaključku evropskega projekta RENOVERTY objavil posodobljene Kažipote za energetske prenove domovanj na podeželju, namenjene ranljivim gospodinjstvom, ki želijo zmanjšati stroške energije in izboljšati svoje udobje z obnovo domov. Gre za rezultat procesa, ki je vključeval več delavnic z različnimi nacionalnimi in lokalnimi deležniki v Zasavju, kot so občine, komunalna podjetja, centri za socialno delo, socialne organizacije, lokalne akcijske skupine in drugi akterji, vključno z ranljivimi gospodinjstvi.
Kažipoti so bili oblikovani za štiri tipe domovanj (enostanovanjske hiše, večstanovanjske stavbe, najemniška stanovanja in kolonije) ter odgovarjajo na vprašanja: Kakšne so prednosti energetskih prenov? Kakšne subvencije so na voljo za financiranje prenove? Kateri so glavne ovire pri procesu energetske obnove?. Izvirajo sicer iz osredotočensti na Zasavje, vendar so ključni poudarki prenosljivi tudi v druge slovenske regije. Kažipoti tako predstavljajo tudi uporabno gradivo za vse, ki so v stiku z ranljivimi gospodinjstvi in jim lahko nudijo podporo (centri za socialno delo, humanitarne organizacije, občine, patronažne službe…).
DRUGE REŠITVE ZA VDIHAVANJE MANJ ONESNAŽENEGA ZRAKA
Da bi tudi na podeželju dihali manj onesnažen zunanji zrak so na voljo tudi druge rešitve: vgradnja zunanjih filtrov za trdne delce na dimnike, vzpostavitev ali širitev sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, vključno s t. i. mikro sistemi daljinskega ogrevanja ter instalacija naprav za čiščenje zunanjega zraka. O tem pa več kdaj drugič.
