10. marec je občinski praznik – Dan spomina na žrtve Preserskega procesa. Na ta dan leta 1942 je italijanski fašistični okupator v gramozni Jami, v Ljubljani, kot talce ustrelil šestnajst fantov in mož iz Borovnice in okolice. Ne da bi jim bila krivda dejansko dokazana so bili skupaj s še nekaterimi, ki so bili kasneje kot gesta usmiljenja na prošnje svojcev in cerkvenih oblasti pomiloščeni, obsojeni zaradi domnevnega sodelovanja pri delno uspešnem poskusu razstrelitve železniškega mostu v Preserjah s strani partizanov konec leta 1941. Na istem procesu je bilo večje število občanov obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni oz. taborišča.
Tudi letos je v spomin na ta tragični dogodek župan Peter Črnilogar, letos v spremstvu predsednik ZVVS Vrhnika-Borovnica Jožeta Zormana in praporščakov tega združenja Marjana Pristavca in Toneta Štegerja, najprej položil venec pri spomeniku vsem padlim med II. svetovno vojno in po njej, potem pa še pri spomeniku padlim v NOB pri vhodu v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, kjer se je omenjenim pridružil tudi predsednik ZB NOB Borovica Matjaž Ocepek.
Ob 14.00 je iz Borovnica na ljubljanske Žale avtobus odpeljal udeležence tradicionalne spominske komemoracije v Gramozni jami. Ob prisotnosti praporščakov borovniških društev, ZVVS Vrhnika – Borovnica, Združenja Sever – Ljubljana okolica in Zveze častnikov Vrhnika – Borovnica sta župan Peter Črnilogar in predsednik ZVVS Vrhnika-Borovnica Jože Zorman pred spominskim obeležjem položila venec.
Župan Peter Črnilogar je v svojem govoru izpostavil, da smo ob lanskem spominskem dnevu na žrtve Preserskega procesa smo upali, da bo vojna v Evropi kmalu le še oddaljen spomin, vendar ji zaenkrat ni videti konca. Prišlo je do eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu. Vojna žarišča vplivajo na globalne trgovinske tokove kot tudi življenja ljudi na vojnih območjih. Civilisti v vojnah izgubijo varnost, dom, dostop do hrane in normalno življenje, poleg tega pa se soočajo z dolgoročnimi psihološkimi in družbenimi posledicami. Danes se ne spominjamo le boleče preteklosti, temveč tudi poguma in vztrajnosti ljudi, ki so kljub težkim časom ohranili vero v pravičnost in človečnost. Naj bo spomin na žrtve Preserskega procesa predvsem opomin, kam lahko vodijo krivica, nasilje in sovraštvo. Naj nas ta spomin spodbuja, da gradimo družbo, ki temelji na miru, razumevanju in medsebojnem spoštovanju. Naj njihov spomin živi med nami – kot opomin, kot odgovornost in kot zaveza prihodnjim generacijam.
Komemoracijo sta dopolnila glasbenica Ana Škerblin in Matjaž Ocepek v vlogi recitatorja.
Kot veleva tradicija se je obeleženje Preserskega procesa zaključilo s prižigom sveč na grobovih ustreljenih talcev na ljubljanskih Žalah.
