Spoštovani vsi tukaj zbrani, dober dan želim in čestitam ob dnevu državnosti Republike Slovenije!
Kot poveljniku 53. Območnega štaba Teritorialne obrambe leta 1991 mi je v čast ta današnja naloga, saj je pri nastajanju držav pomemben člen tudi vojaštvo. V zgodovini slovenskega naroda je pri njegovi rasti in ohranjanju zelo prisoten obrambni vojaški vidik. Naj spomnim na oborožene kmečke upore za pravice preprostih ljudi slovenskega rodu (uporni kranjski kmetje so jim rekli daljnega leta 1515), na obrambo slovenskih naselij pred turškimi osvajanji, na oblikovanje slovenskih polkov v avstro-ogrski državi, na izjemno pomembne pridobitve slovenskega ozemlja s strani borcev generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, na odpor tigrovcev proti fašističnemu poitalijančevanju Slovencev, na OF in partizanski boj proti fašizmu in nacizmu za ohranitev naroda, na močno JLA kot branilko socialistične Jugoslavije za odvračanje apetitov po njenem ozemlju, na ustanovitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije v Jugoslaviji kot preventive za primer okupacije z vzhoda in na organizacijo splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter znotraj tega narodno zaščito kot najširšo možno obliko mobilizacije ljudstva za oboroženo zaščito.
Seveda sta civilna iniciativa in politika tisti, ki prvi vznemirita in začenjata velike družbene spremembe. V Jugoslaviji, kjer sta bila glavno vezivo države bratstvo in enotnost, skovana v drugi svetovni vojni, so po smrti Tita vse različnejši pogledi na življenje, gospodarstvo in razvoj to lepilo stopili in za Slovence je Jugoslavija postala pretesna. Pošteno in pravično smo drugim republikam ponudili obliko države z več avtonomije republik, pa nismo bili uslišani, bili smo celo grobo okarani, čemur so sledili afera JBTZ, majniška deklaracija, preprečitev mitinga resnice z akcijo SEVER in odhod slovenskih komunistov iz Zveze komunistov Jugoslavije. To je najbolj vznemirilo JLA in napetosti so se le še stopnjevale.
Po zmagi Demosa na slovenskih demokratičnih volitvah in po zasegu dela protipehotne oborožitve slovenske Teritorialne obrambe s strani JLA se je Slovenija dokončno usmerila k samostojni državi ter v tajnosti tudi organizirala manevrsko strukturo narodne zaščite kot oboroženo strukturo za zaščito priprav na osamosvojitev. Na podlagi ustavne pravice do samoodločbe narodov je Slovenija sprejela Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije, po kateri je Slovenija prevzela oblast nad svojim ozemljem, zvezni zakoni niso več veljali na njenem ozemlju. Določanje vojaškega roka je prešlo v pristojnost Slovenije, tudi pristojnost nad slovensko TO. Začele so se tudi priprave za uvedbo lastnega denarja. Po neuspelem posegu JLA v Republiškem štabu TO pa je Slovenija šla na plebiscit, na katerem smo se 93-odstotno odločili za samostojno državo. Izpričana sloga in enotnost Slovencev sta bili politični kapital, ki smo ga uspešno uporabili, pripravili zakonodajo, poskrbeli za zaščito, v Pekrah in na Igu začeli usposabljati slovenske nabornike v učnih centrih TO ter nato v parlamentu 25. 6. 1991 pogumno razglasili samostojno državo Republiko Slovenijo.
Ko smo dan kasneje Slovenci slavili razglasitev, se je JLA obrnila proti lastnemu narodu in s silo hotela zatreti obstoj samostojne Slovenije. Slovenska TO, slovenska milica in enote za civilno oviranje so ob podpori vsega prebivalstva ukrepale in tudi ubranile vzpostavljeno slovensko suverenost, žal tudi z žrtvami v oboroženih spopadih z enotami JLA. Naj poudarim pomembne dogodke na območju takratnih občin Vrhnika in Logatec.
- Bataljona tankov 1. oklepne brigade JLA proti Brniku ni spustila Vrhnika, nasprotno, odzvala se je povsem po ukazih, ki so bili dani v skladu s strategijo, naj bo ob morebitnem spopadu tako, da JLA napade mlado državo, in ne obratno. Še več, po neuspeli blokadi milice z živim prometom na avtocesti je Vrhnika poleg načrtovanih blokad vzpostavila tudi veliko spontano blokado v središču kraja in tako blokirala vse preostale sile oklepne brigade. Ves nadaljnji čas vojne jih nismo spustili iz našega območja odgovornosti.
Hkrati je izvršni svet občine Vrhnika razglasil JLA kot agresorja in ji odvzel pravico do imenovanja vojašnice po Ivanu Cankarju ter pravico uporabe vodovoda in elektro omrežja.
- Prvi dan vojne je diverzantski vod v Sinji Gorici spretno ujel na mino tank za tehnično pomoč, ki je po kolovozu v spremstvu bojnega tanka hitel na pomoč koloni proti Brniku. Ob upoštevanju ženevske konvencije in načela človečnosti smo dopustili, da so se vrnili v vojašnico. Ne bi jim pa pustili poti nadaljevati, niti streljati. Morda je tudi zaradi tega nasprotnik v nadaljevanju vojne na Vrhniki ravnal v okviru načel človečnosti.
- Drugi dan vojne je izvidniški vod 30. razvojne skupine TO, večji del moštva so bili borovniški fantje, v pogumni in iznajdljivi akciji brez boja zavzel izjemno pomembno skladišče minskoeksplozivnih sredstev JLA v Podstrmcu. Sledila je logistično zahtevna in nevarna akcija razseljevanja orožja in streliva, v kateri so bili znova angažirani in hkrati ogroženi Borovničani. Ves čas pa je dostop do skladišča branila borovniška četa – Čivave.
- Po ukazu nadrejenega štaba je drugi dan vojne na hitro organizirana enota 53. Območnega štaba TO z dostavljenimi minometi 82 mm izvedla obstreljevanje radarske postaje na Ljubljanskem vrhu. Bilo je že v mraku in v močnem dežju, zato ni bilo zadetkov v polno.
- Tretji dan vojne je protidiverzantski vod TO zasedel dom JLA in njihov samski dom v centru Vrhnike.
- Ves čas vojne smo izvajali prepričevanje moštva JLA in jim nudili pomoč pri pobegu iz vojašnic. Milica pa je poskrbela za zaščito prebivalstva ter podporo in zaščito vseh obrambnih aktivnosti v skladu z zakoni in mednarodnimi konvencijami.
- Četrti dan vojne so se mobilizirale nove enote TO in tesno obkolile vojašnico protizračne obrambe JLA v Blekovi vasi ter okrepile položaje TO proti Ljubljani.
- Drugega julija je JLA napadla blokade na našem območju. Najprej so letala JLA obstreljevala barikadi v centru Vrhnike in Sinji Gorici. TO je v odgovor streljala na komando 1. oklepne brigade na Stari Vrhniki in tankovski položaj na Hruševci. Sledila sta tankovska topovska strela v kamnolom Podčelo in na tankovski cesti se je na hitro formirala oklepna bataljonska kolona ter krenila proti Logatcu. Hitro postavljena ovira jo je malo zadržala, ob branjeni barikadi na Cesarskem vrhu pa je bila ustavljena. S topovskim strelom so barikado zažgali in sledilo je obstreljevanje vse do premirja v večernih urah. Po strelih TO na tanke na Hruševci je od tam oklepna četa napadla barikado v Sinji Gorici in jo zažgala s topovskim ognjem, ni je pa prešla, temveč se je morala vrniti v vojašnico.
- Po Brionskem sporazumu smo bili zaradi močnih sil JLA na območju v stalni pripravljenosti na morebitne incidente in pred odhodom JLA tudi v strahu, da spopad ponovno vzplamti, saj oklepna brigada najprej ni hotela iz Slovenije brez tankov.
V vojni brez sovraštva, a z veliko poguma nam je uspelo ostati v okvirih človečnosti in zmagati, kar je bil zagotovo nov politični kapital, ki smo ga unovčili za mednarodno pomoč in nato priznanje suverene države Republike Slovenije ter njeno mednarodno povezovanje.
Dovolite, da citiram besede predsednice Nataše Pirc Musar s proslave na Medvedjeku:
»Prav je, da se z globoko hvaležnostjo, spoštovanjem in ponosom spominjamo dejanj pripadnikov teritorialne obrambe, milice, zdravstvenega osebja, cestnih, gradbenih, komunalnih in železniških delavcev, pripadnikov civilne zaščite, šoferjev, radioamaterjev, gospodarskih družb, interesnih organizacij ter golorokih državljank in državljanov, ki so jugoslovanskim enotam na vsakem koraku izkazovali jasen odpor in nestrinjanje.«
V 35 letih smo postorili marsikaj, imamo vse, kar država mora imeti, najbolj pa smo lahko zadovoljni, da smo ena najvarnejših držav na svetu. Smo tudi pluralna družba in imamo demokracijo, ki dopušča tudi napake, toda narod in država sta samo ena in za ohranitev teh so potrebne sloga, enotnost, solidarnost. Zato nikar ne paktirajmo s tujcem, da bi vladali bratu. Politika si mora tudi vzeti čas, da svoje delo potrpežljivo dokonča za diplomatsko mizo, in naj odgovornosti ne prelaga prezgodaj na vojaka, kajti prav sodobno vojskovanje ugaša največ otroških življenj.
Srečno, Slovenija!
